ČG

Dolgotrajne bolniške odsotnosti v Sloveniji naraščajo alarmantno hitro, kar Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) vsako leto stane več sto milijonov evrov. Letos naj bi stroški nadomestil dosegli skoraj 700 milijonov evrov. Več kot 10.000 ljudi je letos odsotnih od dela več kot eno leto. 

Glavni vzroki odsotnosti od dela so mišično-skeletne bolezni, poškodbe in duševne težave. Ženske so bolniško odsotne skoraj dvakrat pogosteje kot moški. Strokovnjaki opozarjajo, da trenutni sistem omogoča preveč dolgotrajnih odsotnosti, preprečuje zgodnjo vrnitev na delo in potrebuje nujno reformo.

V Sloveniji se število bolniških odsotnosti vztrajno povečuje, izdatki ZZZS pa so se v zadnjih letih močno povečali. »Izdatki ZZZS za bolniška nadomestila bodo za osem odstotkov oziroma za 52 milijonov evrov višji kot lani,« pojasnjujejo na zavodu.

V zadnjih petih letih so bili izdatki naslednji: 381 milijonov evrov leta 2019, 444 milijonov evrov leta 2020, 497 milijonov evrov leta 2021, 689 milijonov evrov leta 2022, 607 milijonov evrov leta 2023, približno 639 milijonov evrov lani, ocena za letos pa je 693 milijonov evrov.

ZZZS opozarja, da se »stalni rasti izdatkov za nadomestila zaradi sorazmerno visoke zaposlenosti, staranja delovne sile in neusklajenosti postopkov ugotavljanja začasne in trajne nezmožnosti za delo ne moremo izogniti«.

Generalni direktor OZS Danijel Lamperger opozarja, da je »postalo že normalno, da si delavec kakšnih pet vikendov na leto podaljša z enim telefonskim klicem do zdravnika«. Člani upravnega odbora OZS opozarjajo tudi na regresne zahtevke zaradi nesreč pri delu, ki lahko za majhna podjetja pomenijo finančno katastrofo: »Sodišče je ugotovilo objektivno odgovornost delodajalca, ki mora plačati regresni zahtevek v višini 100.000 evrov. To se lahko zgodi tudi malemu delodajalcu, kar lahko privede do stečaja podjetja.«

ZZZS navaja, da je za boljše obvladovanje zdravstvenega absentizma potrebno »bolj zvezno odločanje o začasni in trajni nezmožnosti za delo, uvedba individualnega načrta vračanja delavca na delo ter vključevanje specialistov medicine dela, prometa in športa«.

Več v Štajerskem tedniku.