Plače medicinskih sester na Hrvaškem boljše kot v Sloveniji
1. julija se je začel plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Storitev dolgotrajne oskrbe na domu s tem datumom ne bo zagotovljena, je jasna direktorica Doma upokojencev Ptuj Vesna Šiplič.
Socialnovarstvena stroka predvideva, da se bodo tudi po uvedbi dolgotrajne oskrbe na domu ljudje še vedno raje odločali za plačljivo gospodinjsko pomoč, ki jo sofinancirajo občine, pri tem pa koristili državni dodatek za pomoč in postrežbo, ki znaša od 185 do 529 evrov.
»Veliko je neznank, pozdravljamo pa dvig cene urne postavke za oskrbo na domu za dobrih pet evrov. V tej fazi sicer ceno težko komentiramo, saj še vedno niso znani standardi in normativi za opravljanje storitev, prav tako ne deluje informacijski sistem. Ne vemo, koliko bo uporabnikov, kot tudi ne, v kakšnem deležu bodo storitve financirane iz blagajne ZZZS in novega prispevka. Skrbi nas pavšalni obračun, ki ga je ZZZS napovedal do konca letošnjega leta, ob tem nam metodologije izračuna pavšala ne znajo razložiti,« je pojasnila Šipličeva.
Ne pomagajo niti štipendije niti osebni stik
Kadri so še vedno izziv, pravi Vesna Šiplič. Ne pomagajo niti štipendije niti osebni stik s potencialnimi novimi sodelavci. Glede na slabe izkušnje so se odločili, da tuje delovne sile v svoje vrste več ne bodo posebej vabili. »Vsi tisti tujci, ki se sami odločijo, so dobrodošli in so se izkazali kot dobri sodelavci. Tisti, ki so iz nekdanjih jugoslovanskih držav prišli na našo pobudo in smo se potrudili še za njihova stanovanja, pa so zelo hitro odšli. Ostajamo pri domači delovni sili. Takoj bi lahko zaposlili vsaj tri medicinske sestre in dva kuharja.«
Niti bližina ormoške gimnazije, kjer izobražujejo zdravstvene tehnike, pri reševanju kadrovskih zagat ne pomaga. Z dijaki in študenti sicer odlično sodelujejo in jim nudijo možnost praktičnega usposabljanja (prakse). Več od tega pa je že bolj izjema kot pravilo. Letos so razpisali štipendije za dijake četrtih letnikov, prijavil se ni niti en sam dijak.
»Trenutno se z eno dijakinjo, ki je pri nas na praksi, dogovarjamo, da bi se morebiti v zadnjem letniku odločila za štipendijo. Drugače pa se mladi zdravstveni tehniki po končani srednji šoli ali zaposlijo v tujini ali branžo zapustijo ali pa nadaljujejo šolanje. Velika večina se jih odloči za študij.«
Ne samo Avstrija, tudi Hrvaška s plačami medinskih sester že prekaša Slovenijo. »Niti po osebni komunikaciji, klicala sem jih osebno, se sestre iz Hrvaške niso odločile, da bi prišle k nam."
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
