Arhiv Štajerskega Tednika

Najprej jih je prišlo 16,v naslednjih dveh letih pa sta se jim pridružila še dva učenca. Nekateri so bili na šoli le nekaj mesecev, drugi do pred kratkim, ostali pa jo obiskujejo še danes.V Ukrajino se je vrnilo nekaj tistih, ki živijo v Kijevu, tisti, ki so z vzhodnega dela države, kjer še vedno divjajo hudi boji, pa so ostali. »Kljub temu so se mnogi čez poletje odpravili domov in se ob povratku v Slovenijo soočili s kar veliko stisko. Saj veste, dom je pač dom, še posebej težko ga je zapustiti, če očetje ostanejo tam, ker ne smejo zapustiti države,« razlaga ravnatelj Aleksander Šterman.

Učiteljica slovenščine in zaupnica

Ko so k nam lani spomladi začeli prihajati Ukrajinci, so imele šole precejšnje težave z organizacijo pouka za begunske otroke. Nekih krovnih navodil takrat še ni bilo ali pa so bila precej ohlapna, zato se je vsaka šola znašla, kakor je vedela in znala. »Naša sreča je bila v tem, da smo imeli Ireno Kandrič, učiteljico slovenščine, ki govori tudi rusko in ukrajinsko. Nase je prevzela veliko dodatno breme in pomagala tem otrokom, da so se v zelo kratkem času naučili osnovnega sporazumevanja v slovenskem jeziku; ker jim je bila zato najbližje, je obenem postala tudi njihova zaupnica. Vsi ostali učitelji in seveda sošolci pa so si pomagali s prevajalniki.«

Preberite več v Štajerskem Tedniku