Nerešene težave integracije: Ko so otroci tolmači svojim staršem
Rek s trebuhom za kruhom, ki ga mnogi Slovenci dobro poznajo, vodi tudi številne prebivalce balkanskih držav, da iščejo boljše možnosti za zaslužek v državah EU, tudi v Sloveniji, med drugim tudi v Slovenski Bistrici. Toda osnovni šoli v Slovenski Bistrici opozarjata, da sami ne zmoreta nagovarjati medkulturnih razlik, ki tudi zaradi vedenja staršev že povzročajo pojave nacionalizma in posledično sovraštva med učenci različnih narodnosti.
Starši neodzivni, napačni stalni naslovi
V mestu Slovenska Bistrica sta dve osnovni šoli, ki skupaj izobražujeta 154 otrok priseljencev. Na 2. Osnovni šoli je v letošnjem šolskem letu 465 učencev, od tega je skoraj petina (19,8 %)učencev priseljencev, ki prihajajo iz različnih držav, največ jih je s Kosova (dobrih 15 %), na Osnovni šoli Pohorskega odreda je ta delež za polovico nižji. Učencem priseljencem na šoli nudijo pomoč pri učenju jezika, učno pomoč in prvi dve leti šolanja prilagoditve pri pouku. Pristojno ministrstvo zagotavlja 0,25 % delež zaposlitve učitelja za učenje slovenskega jezika, vendar kot opozarjajo na 2. Osnovni šoli, bi potrebovali mnogo več ur od pet ur na teden. Z enako težavo se soočajo na OŠ Pohorskega odreda, kjer se je v začetku tega šolskega leta na novo vpisalo 11 učencev priseljencev. Ob tem opažajo, da je vedno več otrok priseljencev rojenih v naši državi in praviloma že obiskujejo vrtec in je njihov stik z jezikom okolja že vzpostavljen, vendar imajo še vedno težave pri razumevanju slovenščine, saj v matičnih družinah govorijo le v svojem maternem jeziku. In ravno jezik je največja prepreka v sodelovanju s starši.
Na 2. Osnovni šoli, kjer delež otrok priseljencev znaša skoraj petino, so izpostavili, da so starši ravno zaradi nepoznavanja osnov slovenskega jezika pogosto neodzivni na elektronska sporočila, tudi na telefonske klice (številka je nedosegljiva ali pa sploh ne obstaja), da otroci večkrat manjkajo pri pouku, ker kot tolmači spremljajo starše npr. k zdravniku, da se prijavljeno prebivališče ob vpisu otroka ne sklada z dejanskim naslovom bivanja, tako se vsa poslana pošta vrne na naslov šole, prav tako nimajo podatkov o starših otrok.
Država pomaga le, ko pridejo ...
Na največji ptujski osnovni šoli so letos na novo vpisali 14 učencev priseljencev, od tega osem v prvi razred. Šolsko ministrstvo je Osnovni šoli Ljudski vrt priznalo 5,5 dodatne šolske ure na teden, kar je po oceni ravnateljice Tatjane Vaupotič Zemljič občutno premalo.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
