Arhiv Štajerskega Tednika

V Halozah so se doslej lotili obnove več viničarij oz. domačij: Vukove v Dobrini pri Žetalah, Pušnikove v Nadolah in Viničarskega muzeja na Gorci, razmišljajo tudi o obnovi Bezjakove domačije na Gorci, »pozabili« pa so na večje, gosposke hiše, nekoč praviloma v lasti Nemcev. Brodnjak je zaoral ledino: pred sedmimi leti je kupil in začel obnavljati Regentušak, ki so ga v registru nepremične kulturne dediščine (pod imenom Veseličeva domačija v Velikem Vrhu pri Cirkulanah) opisali kot »enonadstropno podkleteno stavbo iz prve polovice 19. stoletja, krito z dvokapno čopasto opečno streho, s tipično razporeditvijo: bivalni del, prostor z leseno prešo in vinska klet«.

Gosposko hišo naj bi zgradili okoli leta 1810, po Brodnjakovem mnenju so bili prvi lastniki objekta najbrž štatenberški grofje Attemsi: »Nad vhodnimi vrati sta upodobljena dva račja kljuna, ki sta krasila tudi grb štatenberških grofov.« Lastniki so se skozi desetletja menjavali, med njimi sta se zvrstila tudi Kmetijski kombinat Ptuj in stanovanjski sklad. Brodnjak se objekta spomni še iz otroštva: »Regentušak sem občudoval že, ko sva se z očetom s kolesom vozila v Mali Okič, kjer imamo domačijo. Z ženo sva v iskanju primernega objekta prevozila cele Haloze in do Regentušaka prišla čisto na koncu. Vse stavbe, ki sva si jih ogledala, so bile v podobnem stanju, samo lokacije ni bilo nobene prave …«

Do takrat je bil Regentušak, sicer stavba z odličnim potencialom, praktično že uničen. »Hiša je bila stokrat prezidana, stropi spuščeni, okna polomljena, nekdanji stanovalci so več kot pol ostrešja skurili, ilovnata tla so bila napita z vodo … Hiša ni imela elektrike in vode, v vsakem prostoru je bilo toliko nesnage, da smo iz hiše kar tri tedne vozili smeti,« je povedal Brodnjak, ki je dal v hišo vgraditi že več kot 120 ton materiala. Vrednost celotne obnove bo krepko presegla milijon evrov, vsa dosedanja dela so opravili povsem brez državnega ali evropskega denarja.

Tudi za najzahtevnejše goste

Preberite več v Štajerskem Tedniku