Bi še namenili del svojega denarja za izgradnjo cest, vrtcev ...?
Manjše podeželske občine imajo na razpolago vse manj sredstev za investicije. V prejšnjih letih so še lahko računale na nepovratna sredstva države ali EU, sedaj vse pogosteje izpadejo iz financiranja. Razpisi so vse bolj prilagojeni velikim. Marsikaterih investicij zato ne morejo izvesti oz. so primorane najemati kredite. Glede na zakonodajo bi lahko zbirale tudi samoprispevke občanov, vendar se tega ne poslužujejo.
Anton Butolen, župan občine Žetale, se spominja, da je bil najverjetneje zadnji referendum za uvedbo samoprispevka izveden leta 1997, ko so še spadali pod občino Majšperk. Tamkajšnji prebivalci so takrat glasovali za uvedbo samoprispevka za izgradnjo osnovne šole v Žetalah. »Samoprispevek je predstavljal samo del sredstev za izgradnjo osnovnošolske stavbe, občani pa so ga plačevali med letoma 1997 in 2002. Vsak je moral mesečno prispevati določen delež od svojega mesečnega prihodka,« je pojasnil Butolen in dodal, da v trenutnih časih, ko so občani dodatno obremenjeni s številnimi položnicami, uvajanje samoprispevka ni najbolj smiselno.
Podobnega mnenja so tudi na Mestni občini Ptuj, kjer o tovrstnih praksah ne razmišljajo. Brane Kolednik, župan občine Videm, je poudaril, da samoprispevek ni več aktualna zadeva. Občina mora investicije dovolj dobro načrtovati in si prizadevati pridobiti čim več denarja tam, kjer lahko. Da bi ljudem nalagali še dodatna finančna bremena, pa tako ne pride v poštev.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
