ČG

Razloga, da tega niso delali doslej, sta predvsem dva: cena operacije in kadrovski primanjkljaj. Mihael Majerič, predstojnik kirurškega oddelka, ki je opravil navedeno operacijo, se že pripravlja na nov mejnik.

V naslednjem letu bo izvedel zamenjavo ramenskega sklepa z računalniško vodenim sistemom. Dolgoročni mejnik, ki so si ga postavili v zadnjem mesecu na ptujski kirurgiji, pa je v naslednjih letih pridobiti robota za robotsko kirurgijo, predvsem za abdominalne operacije.

Pacient je operacijo potreboval zaradi obrabe sklepa palčeve dlančnice (rizartroza). »Po nekateri literaturi je to tretja najpogostejša degenerativna bolezen sklepov in druga najpogostejša obraba sklepov na roki. Možnosti zdravljenja so odvisne od stopnje napredovanja obrabe in jih delimo na štiri stopnje. Primarno ob začetnih spremembah vedno poskušamo s konzervativnimi ukrepi, sprva z modifikacijo delovnih aktivnosti, nato z opornico in blokado. Kadar ti načini zdravljenja ne pomagajo, pride na vrsto operacija,« postopke zdravljenja predstavlja Majerič.

Osebni arhiv

Pri operaciji rizartroze odstranijo zapestnico proti palčevi dlančnici in v zapestnico vgradijo čašico, ki nato omogoča gibanje. Z drugimi besedami – naredijo menjavo sklepa, kot je to znano za endoproteze kolena, kolka, sedaj že ramena in tudi že gležnja, zapestja, dlančnic in prstov.

O zahtevnosti operacije Majerič pravi, da je primerljiva z drugimi vrstami. Tehnično je seveda treba biti dobro pripravljen, poskrbeti za ustrezno vstavitev in izbrati velikost proteze, da dosežejo maksimalno stabilnost novega sklepa. Cilj je doseči maksimalno gibljivost in funkcionalnost novega sklepa.

Odločilna izobraževanja v tujini

Več v Štajerskem tedniku