Štajerski tednik
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Jaka Babnik fotografiral slovenska krožišča: župani kot art direktorji


Eva Milošič
25. 9. 2017, 21.57
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

V ljubljanski ulični galeriji TAM-TAM so nedavno predstavili projekt fotografa Jaka Babnika Top lokacija. Serija fotografij najnenavadnejših slovenskih krožišč, med katerimi se je znašlo tudi eno od ptujskih, bo prihodnji mesec izšla še v katalogu, spremljala jo bo znanstvena razprava kustosa Miha Colnerja o estetskih vrednotah v javnem prostoru.

Arhiv Štajerskega Tednika

Top lokacija je serija dokumentarnih fotografij tako ali drugače »okrašenih« krožišč po vsej Sloveniji. Tovrstna ustvarjalnost je namreč v zadnjih letih pri nas doživela bujen razcvet. V Tekačevem pri Rogaški Slatini so sredi rondoja postavili ogromno steklenico mineralne vode, v Mačkovcu pri Novem mestu orjaško vinsko pletenko, v Radovljici so si ob Festivalu čokolade omislili čokoladni prestol, v Ključarovcih pri Ljutomeru v krožišču nasedla jadrnica opominja na nekdanje Panonsko morje, gigantska marela, klaviatura in harmonika v Lescah pa slavijo Avsenikovo glasbo …

V seriji fotografij se je znašel tudi rondo na ptujski Puhovi ulici. Njegovo središče je zasnovano kot kolo motorja s špicami, ki popotniku v gibanju daje optično iluzijo vrtenja. V sredini na drogu stoji Puhov motor, podstavek nosi napis »Janez Puh 1862–1914«. Prav poseben spomenik našemu rojaku in njegovim izumom je dobro viden tudi ponoči, saj je osvetljen s talnimi lučmi. »Sočasno s poklonom izumitelju je namen spomenika predstavitev okolju lastne dediščine vsem mobilnim opazovalcem, poznavalcem in laikom ter lep vizualni zaključek osrednjega cestnega prostora,« so pojasnili v Društvu rojaka Janeza Puha Juršinci.

V seriji Top lokacija ima prav Puhovo krožišče posebno mesto. Babnik je namreč iskal takšne fotografske izseke, da krožišč ne bi kazila sodobna vizualna navlaka, torej oglasi, panoji, logotipi in podobno. To je bilo na Ptuju nemogoče: končna podoba je z javno razsvetljavo, prometno signalizacijo, napisi z imeni trgovin, ogromnim panojem in zastavami tako nasičena, da od gledalca zahteva precej pozornosti, da starodobno vozilo sploh opazi …

Preberite več v Štajerskem Tedniku


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.