ČG

Že od svojega prihoda na čelu ptujsko-ormoškega muzeja se je direktor PMPO Aleksander Lorenčič zavzemal za izdajateljsko dejavnost muzeja. Zelo vesel je, da je ta dejavnost v muzeju tako zelo bogata. Ob manjših spremljevalnih publikacijah ob razstavah so v letu 2024 izdali tudi tri obsežne publikacije. Ena od teh je Zbirka orožja na ptujskem gradu, ki je tudi najobsežnejša.

Lorenčič se je zahvalil vsem, ki so se udeležili predstavitve te izjemno dragocene publikacije, kot ministrstvu za kulturo RS, ki je pomagalo pri izdaji. Posebna zahvala je veljala še avtorjem, pri čemer je izpostavil glavnega avtorja in urednika, tudi najzaslužnejšega za izdajo publikacije, muzejskega svetnika in odgovornega kustosa za zbirko orožja Branka Vnuka ter muzejsko zgodovinarko in muzejsko svetnico Natašo Kolar.

Vrhunsko delo, pomemben vir za strokovno in laično javnost

Prvi odzivi na publikacijo so zelo pozitivni. Določena poročila, recenzije, izzivi pa bodo še prišli. Med prvimi ga je napisal Janez Švajncer, strokovnjak s tega področja, ki je publikacijo ocenil kot svojevrsten unikum v slovenskem prostoru. „Največja posebnost in vrednost kataloga PMPO je, da nam dobesedno predstavi vse staro orožje, ki ga hranijo na ptujskem gradu,“ je samo majhen delček njegovega zapisa. Branku Vnuku in vsem sodelavcem je za vrhunsko delo, ki bogati muzejsko zbirko in celoten muzej, čestital tudi nekdanji direktor PMPO Aleš Arih.

Za osnovo nove publikacije o zbirki orožja so uporabili prvotne tekste iz kataloga ob prvi postavitvi zbirke v romanskem palaciju leta 1999 avtoric Polone Vidmar in Marjete Ciglenečki, določene predmete so na novo opredelili, datirali, opisali, dodali pa tudi nekatere predmete, ki so bili založeni. Pri tem je bila dragocena pomoč Tomaža Lazarja iz Narodnega muzeja v Ljubljani.

Večina orožja iz obdobja od 15. do 17. stoletja

Publikacija, ki je plod več kot desetletnega dela, je razdeljena na dva dela. V uvodnem delu je predgovor direktorja PMPO in krajši uvod, ki govori o nastanku in razvoju zbirke ter razlogih za novi katalog in novo postavitev.

Zbirka orožja je sestavljena iz dveh zbirk: zapuščine Herberstein, orožja iz orožarne vurberškega gradu, ki so ga Herbersteini na ptujski grad prenesli po letu 1907 in ga uredili v viteški dvorani ter zapuščine muzejskega društva, predvsem Franza Ferka.

Nekaj orožja je muzej pridobil z nakupi, nekaj ga je podarila tudi avstro-ogrska žandarmerija, ko so zasegli orožje krivolovcem, nekaj pa je tudi donacij. Kataloški del je razdeljen na hladno orožje, strelno orožje in zaščitno opremo.

Večina orožja v zbirki orožja na ptujskem gradu je iz obdobja od 15. do 17. stoletja, mlajši kosi pa so iz 18. in 19. stoletja. Nekaj odsluženih kosov je tudi iz prve polovice 20. stoletja.