Trta je resda ljubiteljica sonca, a letošnja suša in temperature blizu 40 stopinj Celzija so tudi zanjo preveč. Pojavljajo se ožigi, napovedujejo se nižje količine grozdja, tudi nižje kisline.
Ekstremne temperature, vsakoletne suše zahtevajo tudi uvedbo drugih agrotehničnih ukrepov v kmetijstvu. Eden od teh je opustitev klasičnega oranja.
Dva velika namakalna sistema v boju za evropske milijone
Kmetijsko ministrstvo je lani štirim kmetijam izplačalo 30.000 evrov pomoči zaradi udara strele oz. požara. Prejeli so maksimalni znesek, to je bilo 7.500 evrov na vlogo, odslej naj bi bila pomoč višja.
Čeprav ima trsničarstvo v Juršincih več kot stoletno tradicijo, se panoga danes sooča z velikimi spremembami.
V Spodnjem Podravju, tako kot v vsej državi, delež mladih prevzemnikov upada, vseeno pa se tu in tam najde še kakšna svetla izjema. Majo Pečarič in Tilna Sedlaka je združilo vino.
Pred štirim leti so kmetje prejeli okrog 100 evrov pomoči na hektar ornih zemljišč zaradi rekordno visokih cen gnojil. Skupno je država izplačala okrog 32 milijonov evrov. Pomoč kmetom naj bi bila izplačana tudi letos. Končna višina pomoči za zdaj še ni znana, zagotovo pa bo nižja.
Da je zlata trsna rumenica nova trtna uš slovenskega vinogradništva, že zadnjih nekaj let opozarjajo strokovnjaki s področja vinogradništva.
Suša, ki je lani pestila kmete, je povzročila za 42,3 milijona evrov škode, pozeba 35 milijonov evrov. Kmetom je država odmerila 8,45 milijona evrov, kar pomeni povprečno 228 evrov pomoči na hektar.
Kmetje nasprotujejo najemom organizacij ali posameznikov, ki zemlje ne obdelujejo, temveč jo posestvujejo zaradi finančnih koristi, kot so subvencije in evropski programi.
Po besedah predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jožeta Podgorška namerava ministrstvo za kmetijstvo do konca leta spremeniti zakon o zaščiti živali.
Perutnina Ptuj, ki je eden najučinkovitejših proizvajalcev perutnine v Evropi, spodbuja kmete, posameznike, da postavijo hleve za rejo perutnine. Zavezujejo se k vsaj 20-letnemu odkupu in rejcem napovedujejo izplačilo povprečne plače, pomoč pri odplačevanju investicije ter dobiček.
Zakonca Bezjak Žitnik sta stene pisarn in svetlobo računalniškega ekrana pred devetimi leti zamenjala za 2,5 ha zelenja na Mestnem Vrhu.
Na letino ne vplivajo le vremenske razmere, zadnji primer poljedelca iz Podravja namiguje tudi na odvisnost od proizvajalcev fitofarmacevtskih sredstev.
Ob skromni letini žit poljedelci opozarjajo, da so stroški žetve tako visoki, da s pridelkom ne pokrijejo niti stroška najema kombajna.
Za škodljive rastline iz rodu Ambrosia je predpisano obvezno zatiranje že od leta 2010 dalje. Odstraniti jih je potrebno pred cvetenjem, ki se začenja konec julija.
Njive krompirja so po silovitem neurju s točo marsikje ponovno ozelenele, pridelek pa je tisti, ki skrbi. "V tem grobu bi moralo biti okrog 10 gomoljev, pa je zgolj en malo večji in še dva manjša," je posledice toče kazal Robi Valenko na njivi krompirja.
Ptujski prehrambni velikan želi v prihodnjih letih rejo piščancev v sodelovanju s kooperanti povečati za vsaj 40 %. Preko dodatka pri plačilu in zaveze po odkupu skušajo rejce prepričati h gradnji novih hlevov.
Letošnja odkupna cena krmne pšenice ne dosega niti odkupne cene ječmena.
