Suša, vročinski valovi so pomembno zmanjšali sprva obetajočo letino buč. "Ne govorimo o katastrofi, bo pa v povprečju za polovico manjši pridelek," pravi Matic Leben.
Še pred leti so odkupovalci žit sočasno z objavo obvestila o začetku odkupa javno objavili tudi cenik. V zadnjih letih kmetje ceno izvedo na dan odkupa.
Številni vinogradniki so si po napovedi kmetijskega ministrstva o podaljšanju ukrepov za zatiranje in preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice vsaj malce oddahnili. Obljube so bile dane, a višina pomoči še ni znana. Četudi bo ostala v enakih okvirih kot do sedaj, gre le za blaženje škode.
»Letošnja čebelarska sezona je bila v primerjavi s prejšnjimi leti odlična, celo nadpovprečna,« pravi čebelar Simon Fridau iz Slavšine v občini Sveti Andraž. V zadnjih štirih letih sta bili dve sezoni zelo slabi, ena povprečna.
Trgatve v Podravju so že v polnem teku oz. jih največje kleti že zaključujejo. V Ptujski kleti, največji odkupovalki grozdja v tem delu Podravja, so odkupe začeli 20. avgusta, predvidoma jih bodo zaključili že ta teden, podobno so odgovorili iz ene največjih slovenskih kleti Puklavec family wines. Povprečna odkupna cena grozdja letos dosega okrog 90 centov na kilogram.
Zadnje večje neurje z močnim vetrom in točo je konec avgusta povzročilo precej škode na kmetijskih pridelkih v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah, predvsem na območju Drbetincev in Vitomarcev
Sladoledarji, ki prodajajo zamrznjene sladkosti na kepice, so sicer v vsakem večjem mestu, medtem ko so domači sladoledi na kmetijah redkost. Razlog pa naj bi bil v visokih začetnih stroških in sezonskosti te načeloma poletne sladice.
Od prve potrditve modrikastega jezika (sev 8) julija letos do 1. septembra je bil virus, ki seje smrt predvsem v reji ovc, uradno zabeležen na 70 kmetijah. Stanje je alarmantno, opozarjajo rejci drobnice, ki se sami ne morejo spopadati s širjenjem virusa, ki ga prenašajo krvosesne mušice.
Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Ervin Kosi si je danes v Ljutomersko-ormoških goricah ogledal vinograde, ki jih je prizadela bolezen zlata trsna rumenica. Po obisku so z ministrstva sporočili, da bo država vinogradnikom še naprej izplačevala odškodnine in finančna nadomestila, saj je bila veljavnost na to vezane uredbe podaljšana.
Zavod za gozdove Slovenije je opravil analizo aktivnosti za preprečevanje škode zaradi velikih zveri v kmetijstvu v zadnjih 15 letih. Ta je pokazala, da so pri tem najbolj učinkovite elektromreže, visoke vsaj 145 centimetrov.
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jože Podgoršek si je ogledal posledice nedavnih neurij s točo ter škodo, ki jo povzroča zlata trsna rumenica v ljutomersko-ormoških in Slovenskih goricah. Poudaril je, da je stanje v vinogradništvu izjemno resno, saj lahko Slovenija izgubi status vinske države, s tem pa pomemben vir evrospkega denarja.
Kmetje so z obiskom prostora kmetijskega ministrstva na sejmu Agra želeli opozoriti na težave živinoreje, posebej prašičerejskega sektorja. Predstavniki kmetijskega ministrstva so zaradi občutka ogroženosti sejemski prostor zapustili, predstavniki kmetov so njihovo odločitev označili za nerazumljivo. Ene oblastnike so torej motili petkovi kolesarji, druge kmetje s transparenti.
Zlata trsna rumenica je bolezen vinske trte, ki je v zadnjih letih postala največja grožnja za vinogradništvo v Podravju in širše. »Stanje je resnično katastrofalno. Ob tem pa se sprašujem, zakaj vinogradniki ukrepov ne jemljejo resno, kaj bi bilo treba še narediti,« je na posvetu vinogradnikov v Litmerku pri Ormožu dejala direktorica KGZ Maribor Irena Leonida Kropf.
Na Pomurskem sejmu popoldne zapira vrata 63. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra, ki ga je po podatkih organizatorjev obiskalo več kot 100.000 ljudi. Pomurski sejem je z obiskom in razstavnim programom zadovoljen, so se pa na sejmu soočili tudi z mirnimi protesti prašičerejcev, ki so v sredo popoldne opozarjali na težave v svoji panogi.
Plohe ledenih zrn postajajo vsakoletni pojav. Za omilitev škode nekateri zavarujejo pridelke v upanju, da prejmejo povrnjeno vsaj minimalno nadomestilo za izgubljeni prihodek, a najbolj učinkovita zaščita (vsaj vinogradov) je postavitev protitočnih mrež, pravi specialist za vinogradništvo na mariborskem kmetijskem zavodu Marko Breznik. Si lahko pridelavo grozdja še predstavljamo brez protitočnih mrež? »Vedno težje bo, saj so zaradi podnebnih sprememb nevihte s točo postale stalnica,« odgovarja.
Kmetijsko-gozdarska zbornica je pred dnevi objavila novico, da bo cepivo proti modrikastemu jeziku, bolezni, ki ogroža govedo in drobnico, brezplačno. A kot pravijo, hudič je v podrobnostih. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin razpolaga le s cepivom proti t. i. sevu 4. Trenutno razsaja sev 8, število doz pa zadošča le za cepljenje 7.000 oz. enega odstotka ogroženih živali.
Po ocenah svetovalke, specialistke za predelavo zelenjave in poljščin na ptujskem KGZ, Stanislave Pažek, je zelenjave na vrtovih brez namakanja tudi do okoli 40 odstotkov manj. Poleg toče, ki je ponekod uničila del pridelka, je tudi suša precej vplivala na pridelek vrtičkarjev.
V Sloveniji je v uporabi okoli 119.000 traktorjev, ki so nujno potrebni za uspešno kmetovanje. To ni luksuz, temveč potreba, vendar nastopijo težave, če jih upravljajo premladi ali neusposobljeni vozniki.
Letos po Evropi divjajo virusi, ki pretijo živinorejcem – slinavka in parkljevka na Slovaškem in Madžarskem, vozličasti dermatitis v Franciji in Italiji, bolezen modrikastega jezika pa je sredi avgusta udarila tudi v slovenske reje. Kmetijsko-gozdarska zbornica je že februarja ob prvem potrjenem pojavu modrikastega jezika pozvala rejce, naj izrazijo interes po nabavi cepiva. "Odziv je bil enak nič, čeprav je bolezen grozila iz cele Evrope," je dejal predsednik KGZS Jože Podgoršek.
Koruza je, enako kot v svetu, tudi pri nas najpogostejša poljščina. Vrsto let je veljala za kulturo z dokaj preprosto pridelavo in zanesljivim pridelkom, zadnja leta pa jo poleg vse pogostejših ekstremnih vremenskih razmer (suša, neurja, toča) ogrožajo še razni škodljivci.
