V Sloveniji je v uporabi okoli 119.000 traktorjev, ki so nujno potrebni za uspešno kmetovanje. To ni luksuz, temveč potreba, vendar nastopijo težave, če jih upravljajo premladi ali neusposobljeni vozniki.
Letos po Evropi divjajo virusi, ki pretijo živinorejcem – slinavka in parkljevka na Slovaškem in Madžarskem, vozličasti dermatitis v Franciji in Italiji, bolezen modrikastega jezika pa je sredi avgusta udarila tudi v slovenske reje. Kmetijsko-gozdarska zbornica je že februarja ob prvem potrjenem pojavu modrikastega jezika pozvala rejce, naj izrazijo interes po nabavi cepiva. "Odziv je bil enak nič, čeprav je bolezen grozila iz cele Evrope," je dejal predsednik KGZS Jože Podgoršek.
Koruza je, enako kot v svetu, tudi pri nas najpogostejša poljščina. Vrsto let je veljala za kulturo z dokaj preprosto pridelavo in zanesljivim pridelkom, zadnja leta pa jo poleg vse pogostejših ekstremnih vremenskih razmer (suša, neurja, toča) ogrožajo še razni škodljivci.
Vinogradnik in kmetijski svetovalec s KGZ Ptuj Matej Rebernišek zaradi visokih temperatur in sončnega sevanja vinogradnikom odsvetuje vsa zelena dela v vinogradih (vršičkanje, pletev zalistnikov, odstranjevanje listov ...).
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v uradnem listu objavilo javni razpis za naložbe majhnih kmetij v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov. Na voljo je nekaj več kot 1,5 milijona evrov nepovratnih sredstev. Hkrati je ministrstvo podaljšalo roka za oddajo vlog na dveh javnih razpisih, objavljenih spomladi.
Javni zavodi, torej šole, vrtci, domovi za starejše, bolnišnice in javni sektor, naročijo za več kot 200 milijonov evrov hrane letno. Medtem ko javni zavodi poudarjajo, da je na trgu premalo ekoloških izdelkov ali da lahko lokalne izdelke zaradi cene le občasno vključijo v jedilnike, pa kmetje opozarjajo, da je največji zalogaj odpreti si vrata v kuhinje javnih zavodov. Slednje priznava tudi kmetovalka Petra Ješovnik iz Cerkvenjaka.
Letošnje vremenske razmere so kmetovalcem povzročile veliko preglavic. Med prizadetimi so tudi pridelovalci malin. V osrčju Cirkulan, v zaselku Gradišča, se z ekološko pridelavo malin ukvarja družina Bukšek. V nasadu, velikem 30 arov, kjer raste približno 2.000 sadik malin, se letos soočajo z eno najslabših sezon doslej.
Uprava za varno hrano je konec julija ponovno potrdila prisotnost japonskega hrošča – škodljivca, ki ob razmnožitvi predstavlja resno grožnjo kmetovalcem, vrtičkarjem, sadjarjem in vinogradnikom. Zaznali so ga v Lukovici in na Barju, na enakih mestih kot v začetku julija. V Podravju morebiten pojav hrošča spremljajo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor.
Vrtičkarji, vinogradniki in kmetje te dni ocenjujejo obseg škode, ki jo je povzročilo sobotno neurje s točo. Dve nevihtni celici sta sejali ledena zrna od Studenic pri Poljčanah do Juršincev ter od Slovenske Bistrice (Ritoznoj) do Cerkvenjaka, škoda pa od skorajda omembe nevredne do kar stoodstotne! Gre za drugo večje neurje s točo v Podravju letos, prvič so ledena zrna klestila že maja, takrat na območju Podlehnika, sedaj je ledena ploha Halozam prizanesla.
V Italiji in Franciji je govedorejce v začetku poletja prizadela virusna bolezen goveda – vozličasti dermatitis. Zaradi bližine in s tem grožnje vnosa bolezni na slovenska tla je vlada julija sprejela sklep, da država naroči 150.000 odmerkov cepiva, ki naj bi zaščitilo govedo pred okužbo. Izračunali so namreč, da bi v primeru 10-odstotne okuženosti goveda z vozličastim dermatitisom gospodarska škoda lahko znašala 40–50 milijonov evrov.
Črni paneli, ki se bleščijo v soncu, so po mnenju politikov rešitev za zeleno Slovenijo, tako na področju oskrbe s hrano kot z energijo. Kmetijsko in okoljsko ministrstvo sta namreč soglasno poudarili, da agrofotovoltaika povezuje dve strateški področji – kmetijstvo in energijo. V teoriji se morda sliši obetavno, a le v teoriji. V praksi imamo zgovoren primer panelov na najboljših kmetijskih zemljiščih v Ljubstavi, kjer je investitor podjetje s poštnim nabiralnikom v Ljubljani. Pod paneli raste tu in tam kakšna grmovnica, območje pa je obdano z ograjo, pod videonadzorom in osvetljeno z reflektorji.
Letos se izteka še zadnje leto triletnega obdobja finančne pomoči vinogradnikom zaradi zlate trsne rumenice. Kot kaže, pa novih aktivnosti glede nadaljnjih pomoči ni, kar je zaskrbljujoče, zlasti še na območjih kot je Ormoško, kjer je prav v zadnjem obdobju prišlo do izjemnega izbruha te bolezni,
Poročali smo že, da je spodnjepodravskim pridelovalcem sladkorne pese bolezen cikada praktično popolnoma uničila lanski pridelek. Vendar pa ta bolezen ne uničuje le slovenskega pridelka, ampak jo je zagodla tudi sosednjim hrvšakim pridelovalcem.
Invazivne tujerodne rastline postajajo vse trši oreh za kmetovalce, ki so dolžni odstranjevati in s tem omejevati širjenje tujerodnih invazivnih rastlin na svojih kmetijskih površinah. Invazivne rastline zmanjšujejo pridelek, povečujejo stroške pridelave, povzročajo škodo, nekatere so strupene celo za rejne živali, spet druge, na primer ambrozija, so alergene za ljudi.
Smrtonosna bolezen za trto, zlata trsna rumenica, se neusmiljeno širi. Čeprav so si vinogradniki lani nekoliko oddahnili, ker škoda ni bila tako izrazita, je uničujoča bolezen letos udarila z vso močjo. Pustoši predvsem na širšem ormoškem področju, kjer so razmere skrb vzbujajoče, vse več izbruhov pa se pojavlja tudi drugod. »Od Slovenskih goric proti Halozam in Ormožu že težko najdemo nasad, kjer – če bi si ga zares detajlno ogledali – ne bi našli simptomov te bolezni,« o tem, kako resna je situacija, nazorno pove direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek.
Pridelovalcem sladkorne pese, pa tudi nekaterih drugih pomembnih poljščin, kot so žita, krompir ipd., grozijo nove težave. Na slovenskih poljih se je razpasla bolezen cikada, ki je z vidika kakovosti lani povzročila najslabšo letino te kraljice poljščin doslej. Zaradi slabe kakovosti in posledično nizkih odkupnih cen je obupala večina pridelovalcev. Vztraja le še peščica, ki sladkorno peso letos goji na vsega 20 hektarjih.
Lea Žnidarič iz Formina se je pri 39 letih odločila za popolnoma drugačno poklicno pot. Po 15 letih dela v lekarni je službo zamenjala za kmetijstvo. Prevzem družinske kmetije, na kateri že 40 let pridelujejo zelenjavo, ni bila enostavna odločitev, a po njenih besedah zagotovo prava. Kljub številnim izzivom ji delo na kmetiji prinaša veliko zadovoljstva. Kmetovanje je bila njena otroška želja, ki pa je dolgo ostala neuresničena. Po končani gimnaziji se je namreč odločila za študij farmacije in se nato zaposlila v lekarni.
Vinar Tine Kotolenko iz Zavrča je pri komaj 26 letih osvojil prvo zlato medaljo na Decanterju, najbolj priznanem vinskem tekmovanju na svetu. »To je za vinarja najprestižnejša nagrada in potrditev, da spadaš na svetovni trg. Decanter je odskočna deska v nove trge in nov svet vinarstva,« je povedal Kotolenko, ki svoja vina ustvarja z veliko predanostjo. Poleg zlata so prejeli še tri bronaste medalje – za sovinjon, laški rizling in modri pinot. »Za modri pinot so nam celo rekli, da v Halozah ne bo uspeval, a nam gre podnebje očitno na roko.«
Suša je, kljub nekaj dežnim kapljam zadnje dni, že prizadela vso Slovenijo in ogroža vse kmetijske pridelke, od žit in koruze do sadja in vrtnin.
Verjetno vas ni malo, ki se v vročih dneh radi osvežite s kakšno rezino hladne sočne lubenice. Vsi, ki prisegate na lokalno pridelano hrano, zagotovo poznate štajerske lubenice iz Slovenskih goric. Letos se z njimi ne boste mogli osvežiti. „Glavni vzrok so vremenske razmere,“ je povedal Alojz Herga s kmetije Herga iz Gabrnika, ki je v najboljših letinah trgu ponudila tudi 60 ton domačih in slastnih štajerskih lubenic.
