
Kmetijstvo

Zgolj vprašanje časa je, kdaj se bo japonski hrošč pojavil tudi pri nas
Uprava za varno hrano je konec julija ponovno potrdila prisotnost japonskega hrošča – škodljivca, ki ob razmnožitvi predstavlja resno grožnjo kmetovalcem, vrtičkarjem, sadjarjem in vinogradnikom. Zaznali so ga v Lukovici in na Barju, na enakih mestih kot v začetku julija. V Podravju morebiten pojav hrošča spremljajo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor.

Toča marsikje pomečkala buče, razmesarila trte in olupila koruzo
Vrtičkarji, vinogradniki in kmetje te dni ocenjujejo obseg škode, ki jo je povzročilo sobotno neurje s točo. Dve nevihtni celici sta sejali ledena zrna od Studenic pri Poljčanah do Juršincev ter od Slovenske Bistrice (Ritoznoj) do Cerkvenjaka, škoda pa od skorajda omembe nevredne do kar stoodstotne! Gre za drugo večje neurje s točo v Podravju letos, prvič so ledena zrna klestila že maja, takrat na območju Podlehnika, sedaj je ledena ploha Halozam prizanesla.

Loterija govedorejcev: teleta so draga, za koliko jih bodo lahko prodali, ne vedo
V Italiji in Franciji je govedorejce v začetku poletja prizadela virusna bolezen goveda – vozličasti dermatitis. Zaradi bližine in s tem grožnje vnosa bolezni na slovenska tla je vlada julija sprejela sklep, da država naroči 150.000 odmerkov cepiva, ki naj bi zaščitilo govedo pred okužbo. Izračunali so namreč, da bi v primeru 10-odstotne okuženosti goveda z vozličastim dermatitisom gospodarska škoda lahko znašala 40–50 milijonov evrov.

Kdo si želi v črne panele odete Haloze?
Črni paneli, ki se bleščijo v soncu, so po mnenju politikov rešitev za zeleno Slovenijo, tako na področju oskrbe s hrano kot z energijo. Kmetijsko in okoljsko ministrstvo sta namreč soglasno poudarili, da agrofotovoltaika povezuje dve strateški področji – kmetijstvo in energijo. V teoriji se morda sliši obetavno, a le v teoriji. V praksi imamo zgovoren primer panelov na najboljših kmetijskih zemljiščih v Ljubstavi, kjer je investitor podjetje s poštnim nabiralnikom v Ljubljani. Pod paneli raste tu in tam kakšna grmovnica, območje pa je obdano z ograjo, pod videonadzorom in osvetljeno z reflektorji.

Zaradi zlate trsne rumenice v dveh letih izplačano za 2,8 milijona evrov pomoči
Letos se izteka še zadnje leto triletnega obdobja finančne pomoči vinogradnikom zaradi zlate trsne rumenice. Kot kaže, pa novih aktivnosti glede nadaljnjih pomoči ni, kar je zaskrbljujoče, zlasti še na območjih kot je Ormoško, kjer je prav v zadnjem obdobju prišlo do izjemnega izbruha te bolezni,

Na Hrvaškem uničili sladkorno peso zaradi bolezni: se bo sladkor podražil?
Poročali smo že, da je spodnjepodravskim pridelovalcem sladkorne pese bolezen cikada praktično popolnoma uničila lanski pridelek. Vendar pa ta bolezen ne uničuje le slovenskega pridelka, ampak jo je zagodla tudi sosednjim hrvšakim pridelovalcem.

Zaradi ambrozije moral uničiti posevke korenčka
Invazivne tujerodne rastline postajajo vse trši oreh za kmetovalce, ki so dolžni odstranjevati in s tem omejevati širjenje tujerodnih invazivnih rastlin na svojih kmetijskih površinah. Invazivne rastline zmanjšujejo pridelek, povečujejo stroške pridelave, povzročajo škodo, nekatere so strupene celo za rejne živali, spet druge, na primer ambrozija, so alergene za ljudi.

Na Ormoškem obupujejo: »Rumenica udarila na polno, situacija je grozna«
Smrtonosna bolezen za trto, zlata trsna rumenica, se neusmiljeno širi. Čeprav so si vinogradniki lani nekoliko oddahnili, ker škoda ni bila tako izrazita, je uničujoča bolezen letos udarila z vso močjo. Pustoši predvsem na širšem ormoškem področju, kjer so razmere skrb vzbujajoče, vse več izbruhov pa se pojavlja tudi drugod. »Od Slovenskih goric proti Halozam in Ormožu že težko najdemo nasad, kjer – če bi si ga zares detajlno ogledali – ne bi našli simptomov te bolezni,« o tem, kako resna je situacija, nazorno pove direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek.

Zaradi nove bolezni obupala večina pridelovalcev sladkorne pese
Pridelovalcem sladkorne pese, pa tudi nekaterih drugih pomembnih poljščin, kot so žita, krompir ipd., grozijo nove težave. Na slovenskih poljih se je razpasla bolezen cikada, ki je z vidika kakovosti lani povzročila najslabšo letino te kraljice poljščin doslej. Zaradi slabe kakovosti in posledično nizkih odkupnih cen je obupala večina pridelovalcev. Vztraja le še peščica, ki sladkorno peso letos goji na vsega 20 hektarjih.

Lea Žnidarič je lekarno zamenjala za kmetijo
Lea Žnidarič iz Formina se je pri 39 letih odločila za popolnoma drugačno poklicno pot. Po 15 letih dela v lekarni je službo zamenjala za kmetijstvo. Prevzem družinske kmetije, na kateri že 40 let pridelujejo zelenjavo, ni bila enostavna odločitev, a po njenih besedah zagotovo prava. Kljub številnim izzivom ji delo na kmetiji prinaša veliko zadovoljstva. Kmetovanje je bila njena otroška želja, ki pa je dolgo ostala neuresničena. Po končani gimnaziji se je namreč odločila za študij farmacije in se nato zaposlila v lekarni.

Tine Kotolenko pri 26-letih s haloških gričev med vinsko elito sveta
Vinar Tine Kotolenko iz Zavrča je pri komaj 26 letih osvojil prvo zlato medaljo na Decanterju, najbolj priznanem vinskem tekmovanju na svetu. »To je za vinarja najprestižnejša nagrada in potrditev, da spadaš na svetovni trg. Decanter je odskočna deska v nove trge in nov svet vinarstva,« je povedal Kotolenko, ki svoja vina ustvarja z veliko predanostjo. Poleg zlata so prejeli še tri bronaste medalje – za sovinjon, laški rizling in modri pinot. »Za modri pinot so nam celo rekli, da v Halozah ne bo uspeval, a nam gre podnebje očitno na roko.«

Kmetom državna pomoč le ob katastrofalni suši
Suša je, kljub nekaj dežnim kapljam zadnje dni, že prizadela vso Slovenijo in ogroža vse kmetijske pridelke, od žit in koruze do sadja in vrtnin.

Štajerskih lubenic s kmetije Hrga letos ne bo na trgu
Verjetno vas ni malo, ki se v vročih dneh radi osvežite s kakšno rezino hladne sočne lubenice. Vsi, ki prisegate na lokalno pridelano hrano, zagotovo poznate štajerske lubenice iz Slovenskih goric. Letos se z njimi ne boste mogli osvežiti. „Glavni vzrok so vremenske razmere,“ je povedal Alojz Herga s kmetije Herga iz Gabrnika, ki je v najboljših letinah trgu ponudila tudi 60 ton domačih in slastnih štajerskih lubenic.

Če se kdo ne bo strinjal, bodo tudi drugi kmetje ostali brez
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS namerava na območju petih podravskih občin urejati državni namakalni sistem. Pravkar so v teku dogovori z lastniki parcel. Največji del zemljišča za namakanje je na treh lokacijah v Kidričevem, kjer bi namakalni sistem uredili na okrog 1.630 hektarjih površine. Investicije se bodo lotili le pod pogojem, da bodo dobili potrebna soglasja lastnikov parcel.

Žetev v Podravju: Krušna pšenica dobra, krmna nekoliko slabša
Letošnja žetev žit je v glavnem pod streho. V Mlinu Korošec iz Zabovcev v občini Markovci pravijo, da je povprečna kakovost pridelka dobra, pšenice je bilo kar precej v razredih A in premium.

Bramor postaja nočna mora vrtičkarjev, učinkovitega sredstva za zatiranje ni
Številni vrtičkarji so se že soočili z bramorjem, trdovratnim škodljivcem, ki povzroča škodo na vrtu in njivah predvsem na mladih sadikah, krompirju, korenju in drugih vrtninah. Boj proti pod zemljo živečemu bramorju je vse prej kot enostaven.

Že tretja smrtonosna virusna grožnja govedorejcem letos
Govedorejci so si šele dobro oddahnili od grožnje bolezni slinavke in parkljevke, ki je bila kriva za usmrtitev več tisoč glav govedi na Slovaškem in Madžarskem, ko se je že pojavila nova bojazen. Tokrat bolezen, imenovana vozličasti dermatitis – LSD, ki preti z zahoda.