S 1. julijem bodo tudi kmetje obvezani k plačevanju prispevka za dolgotrajno oskrbo, in sicer v višini dveh odstotkov od osnove. Za kmečke zavarovance, ki jim kmetijstvo pomeni edini ali glavni vir dohodka, to pomeni, da bo višina prispevka vsaj 28,70 evra mesečno.
Prodaja živih prašičev posamezniku za namen kolin že leta upada. Živega prašiča lahko kupi le posameznik, ki je pred tem pridobil G-MID, to je identifikacijsko številko gospodarstva. Mladi rejec, ki je sodeloval na okrogli mizi Društva podeželske mladine Spodnje Podravje, tako razmišlja: "Zakaj se mora kupec registrirati, da mu lahko prodam prašiča?! Potrošnik bo raje šel v trgovino in kupil tujega. Ali naj delamo na črno?"
Čebelarsko društvo Markovci, v katerem deluje 73 članov, vodi pa ga predsednik Jože Vrtič, praznuje 90 let delovanja. Jubilej so zaznamovali s prireditvijo v sklopu prireditev ob prazniku občine Markovci.
Šušljalo se je in ugibalo, da želi aktualna politična garnitura poseči v zakonodajo, ki dopušča domače koline, zakol (prašiča in perutnine) na lastnem dvorišču. Toda neposredna prepoved kolin bi dvignila preveč prahu. Ne prepoved, temveč omejitev, pa se je pojavila v zakonu o varni hrani in krmi. Nov zakonski predlog je določil, kako dolgo mora posameznik žival pred zakolom rediti. Zaradi številnih pripomb so zakonodajalci sedaj to omejitev izpustili, uvedli pa novo. Omejili bodo število živali, ki jih lahko posameznik zakolje za lastno uporabo.
V Sloveniji je po zadnjih podatkih približno 9.200 kmetov, ki jim kmetijstvo zagotavlja temeljni dohodek, lani jih je bilo še preko 10.000. Število kmetij upada, posledično upada število kmetov. Razlogi pa niso zgolj ekonomski, vse bolj se zdi, da so kmetje naveličani in utrujeni nenehnega nadzora pristojnih, pritiskov in igranja dežurnih krivcev. Ob prazniku dela, delavcev, ki naslavlja tudi kmete, si Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije, želi, da bi bili kmetje v očeh sosedov, občanov, javnosti, države bolj spoštovani. "V Švici in Avstriji so kmetje na prvih mestih najbolj spoštovanih poklicev, kajti zavedajo se, da četudi imajo zlate palice, slednje človeka ne nasitijo."
Sklad kmetijskih zemljišč gospodari z 61.448 ha oz. približno devetimi odstotki slovenskih kmetijskih zemljišč. Lani je ustvaril 18 milijonov evrov prihodkov in 5,5 milijona evrov čistega dobička. Dobičku so botrovale tudi zakupnine. Prihodek od zakupnin je bil lani višji za odstotek, na drugi strani pa kmetje z lansko letino in odkupnimi cenami nikakor ne morejo biti zadovoljni. Za povprečno najemnino so morali odšteti skoraj petino pridelka pšenice ali dobro tono koruze, ob plačilu stroškov žetve, ki se prav tako giblje okrog 200 evrov po ha, je zato obseg dobička Sklada z vidika zakupnikov vsaj sporen.
Pri odkupnih cenah mleka ne šteje le vsak cent, temveč tudi desetinka centa, ki je lahko jeziček na tehtnici še posebej pri večjih rejcih. Tako je bila povprečna izplačana cena za povprečno kakovost za mesec januar 51,53 evra za 100 litrov mleka.
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze je letos pripravilo že 34. ocenjevanje vin, ki je znova potrdilo visoko kakovost haloške kapljice. Strokovna komisija je ocenila 123 vzorcev vin različnih sort, stilov, barv in letnikov, več kot polovica pa jih je presegla mejo 18,10 točke, kar pomeni izjemen uspeh.
Pred veliko nočjo, ko se poraba jajc znatno poveča, je završalo o lovu Američanov za evropskimi jajci ter o rasti cen tega osnovnega živila. A trgovci v Sloveniji zagotavljajo, da za zdaj bojazni pred praznimi policami ni. Izključene pa niso morebitne podražitve, saj v Evropi cene jajc naraščajo, medtem ko je cena jajc v ZDA po ekstremnem skoku tudi na sedem evrov za ducat jajc in močno zmanjšani potrošnji ponovno upadla na vsega tri evre za 12 jajc.
Rejo govedi v Evropi je lani močno prizadela in omejila bolezen modrikastega jezika, letos še večji strah povzroča nalezljiva virusna bolezen slinavke in parkljevke. Mnogi se še spomnijo fotografij, posnetkov gorečih grmad goveda, obolelega s slinavko in parkljevko, iz leta 2001 z območja Velike Britanije, kjer je bilo umorjenih več kot 600.000 glav govedi. Želja rejcev in stroke je, da se ti prizori ne zgodijo tudi pri nas, obenem pa rejci (ponekod tudi potrošniki) že čutijo posledice vnovičnih izbruhov bolezni na evropskih tleh. Zaradi zaustavitve uvoza telet iz Madžarske in Slovaške mlade goveje živine že primanjkuje, kar poganja rast cen klavnih telet, posledično tudi mesa.
Matic Leben je letos nadomestil dolgoletnega vodjo ptujske izpostave KGZ Ptuj Ivana Brodnjaka. Pred novim vodjem je sedaj prvi resni izziv, to je izpeljava subvencijske kampanje, sicer pa je cilj Lebna ohraniti strokovnost službe in za kmete dostopnost do zaposlenih v okviru javne službe kmetijskega svetovanja na ptujski izpostavi.
Prerez letnika 2024 je pred dnevi izvedlo tudi Društvo sadjarjev in vinogradnikov Majšperk. Na splošno se je izkazalo, da četudi je letnik težaven za kletarjenje, so vinogradniki, vinarji, kletarji pridelali dobra vina. »Imamo harmonična vina z dovolj svežine. Vinarji so naredili veliko delo v kleteh,« je dejal predsednik ocenjevalne komisije Andrej Rebernišek.
Mladi kmetje iz Spodnjega Podravja so se minuli teden srečali na okrogli mizi na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj, kjer so razpravljali o pogledih mladih in ostalih kmetijskih organizacij na aktualne spremembe kmetijske zakonodaje.
Kmetijske organizacije so danes napovedale bojkot posvetovalnih skupin kmetijskega ministrstva pri pripravi reforme slovenskega kmetijstva.
Zadružnice in zadružniki so se sredi marca sestali na tradicionalnem občnem zboru Mlekarske zadruge Ptuj. Seznanili so se s poslovanjem zadruge, ki je lani ustvarila 49,84 milijona evrov prihodkov ter 65.000 evrov dobička. Novost 33. občnega zbora pa je bila prekinitev dolgoletne tradicije podelitve zvoncev trem največjim proizvajalcem mleka.
V sredo se je začela nova subvencijska kampanja, ki bo trajala do 6. junija. Na območju Zavoda Ptuj pričakujejo do 7.000 srečanj s kmeti pri izpolnjevanju subvencijskih vlog, kar je nekje 2.000 vlog manj kot pred 20 leti, poudarja Peter Pribožič, vodja svetovalne službe.
Kmetijsko ministrstvo je objavilo težko pričakovan razpis za male kmetije. Ministrstvo je za naložbe predvidelo šest milijonov evrov, kmetje pa so upravičeni do najmanj 50 % sofinanciranja naložb.
Zveza slovenske podeželske mladine je ponovno izpostavila nespodbudno statistiko starosti gospodarjev na slovenskih kmetijah. Ta naj bi bila 63 let (kar 44 odstotkov lastnikov kmetij presega starost 65 let), medtem ko je delež mladih, mlajših od 35 let, le še 3,5-odstoten, kar je znatno pod povprečjem EU, ki je okrog 6 odstotkov.
Na kmetiji kelence je biodinamika način življenja
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje
