Zamujen vlak: »Iluzorno je pričakovati, da bi slovenska polja vodo črpala iz rek«
Namakanje postane aktualno vedno, ko nastopi suša, saj naj bi bili namakalni sistemi edini pravi in učinkoviti odgovor nanjo. Toda namesto 20.000 hektarjev kmetijskih zemljišč od Maribora do Središča ob Dravi jih namakajo le desetino. Razlogi naj bi bili povezani s stroški, razdrobljeno lastniško strukturo, dolgotrajnimi birokratskimi postopki, s skepticizmom kmetov ... Toda tudi sklad kmetijskih zemljišč, ki upravlja 60.000 hektarjev kmetijskih zemljišč, ni vzor gradnje namakalnih sistemov. Ob tem se v zadnjem letu vse bolj odpira vprašanje, ali nismo že zamudili vlaka za gradnjo novih namakalnih polj, saj se zaradi vse bolj občutnih podnebnih sprememb porajajo nove dileme, ali bodo reke (sploh Drava) še dovolj vodnate tako za namakanje kot za energetsko rabo vode oz. proizvodnjo elektrike.
Slovenija ni država, ki bi se kitila z razvejanim in dovršenim namakalnim sistemom. Še več, obdobje, ko bi namakanje v polnem pomenu služilo kmetijstvu, smo po mnenju klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj zamudili.
Klimatologinja in redna profesorica na biotehniški ljubljanski fakulteti pravi, da je iluzorno pričakovati, da bi slovenska polja vodo črpala iz rek, enako velja za 20.000 hektarjev zemlje v Podravju ob kanalu oz. reki Dravi. »Za namakanje večjih kmetijskih površin potrebujemo vodna zajetja, kot je Vogršček. Takšnih zajetij bi potrebovali v Sloveniji vsaj pet, glede na razmere še več. Na reke kot vire namakanja večjih površin ne moremo računati, še manj na vrtine, kajti pitne vode res ne moremo porabljati za namakanje. Kljub podnebnim spremembam bo v jeseni in pozimi še vedno dovolj padavin, da se bodo napolnila zajetja, majhna ali velika,« meni Kajfež Bogatajeva.
Tudi na Direkciji za vode pritrjujejo priznani slovenski klimatologinji. Kljub pridobljenemu vodnemu dovoljenju za namakanje je odvzem vode iz vodotokov namreč možen le v času, ko so pretoki ustrezni: »Smiselno je, da se v tem obdobju izvajajo odvzemi vode za namakanje in zadržijo v akumulacijah izven vodotokov. S tem se v sušnih razmerah, ko odvzemi neposredno iz vodotokov niso možni, zagotovijo vodne količine za namakanje.«
Treba bo razmišljati tudi o spremembi kultur
Preberite več v Štajerskem Tedniku
