Tri mesta, tri izkušnje: kaj ostane od velikih obljub po volitvah?
V Zagrebu se veliki projekti zamikajo in dražijo, v Berlinu so vlagatelji že ob napovedi strožje stanovanjske politike odložili naložbe, v New Yorku pa se je obljuba o brezplačnih avtobusih ustavila pri denarju. Kaj te tri izkušnje povedo o tem, katere Mesčeve obljube bi Ljubljana lahko uresničila in koliko bi jo to stalo?
Ljubljana 29. novembra izbira med kontinuiteto in spremembo. Luka Mesec obljublja dostopnejša stanovanja, brezplačen vrtec, brezplačen javni prevoz na vpadnicah in nov način vodenja mesta. Podobne obljube so v zadnjih letih zmagovale tudi drugod po Evropi in svetu.
V Zagrebu je leta 2021 oblast prevzela zeleno-leva platforma Možemo, v Berlinu je septembra volitve dobila Die Linke, v New Yorku pa januarja županski urad vodi demokratski socialist Zohran Mamdani. Vsa tri mesta so imela podobne težave kot Ljubljana: drage najemnine, pomanjkanje stanovanj, zastoje in občutek, da mesto dela za nekatere bolj kot za druge.
Vsa tri so volivcem ponudila odgovor, ki je zvenel pravično in preprosto. Toda kaj se je zgodilo potem? Kateri projekti so stekli, kateri so obstali in koliko so na koncu stali? Kaj se je zgodilo z mestnimi proračuni? In ali lahko Ljubljana doživi podobno usodo?
Zagreb: velike napovedi, počasna izvedba
Tomislav Tomašević iz zeleno-leve platforme Možemo je leta 2021 že v prvem krogu dobil 40,8 odstotka glasov in obljubil konec dolgoletnega zastoja v mestu. Nova uprava je v prvih letih predstavila osem velikih strateških projektov, od kulturnega centra Paromlin in obnove Doma sportova do novega stadiona in najemnih stanovanj v Podbrežju. Pet let pozneje je slika drugačna od napovedi.
Dom sportova, ena simbolnih zagrebških dvoran, je zaprt od julija 2024. Obnova bi morala trajati 18 mesecev in se končati konec leta 2025. Prva faza ni bila končana niti po podaljšanju roka do 6. oktobra 2026, za drugo fazo pa je mesto januarja prekinilo pogodbo z izvajalcem in napovedalo nov razpis. Večji del del se zdaj pričakuje leta 2028, celotna obnova je ocenjena na okoli 70 milijonov evrov. Športni klubi medtem trenirajo na nadomestnih lokacijah.
Podobno je pri drugih projektih. Za Paromlin so leta 2023 napovedovali, da bo gradnja trajala leto in pol do dve, ob začetku del leta 2024 pa so vrednost ocenili na okoli 80 milijonov evrov. Danes je gradbišče vredno okoli sto milijonov, odprtje pa je napovedano za leto 2027, po dodatnih dvajsetih milijonih za opremo.
V Podbrežju je mesto leta 2022 napovedalo 288 mestnih najemnih stanovanj, gradnja naj bi se začela septembra 2024; konec letos župan govori o projektu z »več kot 200 stanovanji«, ki ga šele zaključujejo. Za kolesarsko povezavo Greenway ob Savi je mesto leta 2024 za 7,6 milijona evrov naročilo okoli deset kilometrov steze, letos spomladi pa se je odločilo, da pogodbe z izvajalcem ne bo več podaljšalo, ker dela niso napredovala. Stadion v Kranjčevićevi se je medtem podražil na okoli 47,7 milijona evrov.
Nekatere obljube so padle v celoti. Možemo je leta v opoziciji napovedovala zaprtje odlagališča Jakuševec, uprava pa je od tega odstopila; opozicija to označuje za eno največjih neizpolnjenih predvolilnih obljub. Ko je ministrstvo leta 2025 zavrnilo novi generalni urbanistični načrt mesta, so mediji opozarjali, da bi to lahko zamaknilo deset ključnih projektov v vrednosti 167 milijonov evrov.
Za leto 2027 Zagreb predlaga prvi manjši proračun v več kot desetih letih – 2,41 milijarde evrov v ožjem smislu – in do 80 milijonov evrov novega bančnega posojila za investicije.
Berlin: negotovost in odhod investitorjev
Die Linke je 20. septembra 2026 zmagala na berlinskih volitvah s 25,7 odstotka. »Iz tržne logike bomo umaknili 160.000 stanovanj,« je napovedala nosilka liste Elif Eralp. Podružbljenje bi zajelo pet velikih lastnikov, odkupnina pa bi po ocenah stala do 16 milijard evrov; za širšo različico, ki bi zajela 220.000 stanovanj, je dnevnik Berliner Zeitung navajal do 36 milijard. Linke je vstop v vlado pogojevala prav s tem ukrepom.
Berlinčani podoben poskus že poznajo. Leta 2020 je mesto uvedlo kapico na najemnine. Najemnine v reguliranih stanovanjih so res padle, a ponudba stanovanj za najem se je po podatkih inštituta IW zmanjšala za več kot polovico – petkrat bolj, kot so padle najemnine. Ustavno sodišče je kapico leta 2021 razveljavilo. Inštitut ifo ocenjuje, da je razmerje med cenami in najemninami v Berlinu še tri leta pozneje za 10 do 15 odstotkov nižje od trenda v primerljivih mestih, kar povezuje z upadom novogradenj in prenov. Po oceni DIW mestu danes manjka več kot 100.000 stanovanj.
Tokrat so se posledice pokazale, še preden je bil sprejet kakršen koli zakon. Švedski Heimstaden Bostad, ki ima v Berlinu okoli 20.000 stanovanj v vrednosti približno petih milijard evrov, je zamrznil nov kapital za vso Nemčijo; sopredsednik uprave Christian Fladeland je Nemčijo ob takšnih zakonih označil za državo, v katero se ne da vlagati. Vonovia, največji nemški lastnik stanovanj, je že oktobra odložila nove gradbene projekte v Berlinu, njen predsednik uprave pa opozarja, da bo kapital šel tja, kjer vladata »zanesljivost in pravna varnost«.
Tudi MEAG, upravljavec premoženja pozavarovalnice Munich Re, sporoča, da bi ob sicer enakih pogojih raje kupoval drugje kot v Berlinu. Ekonomisti DIW opozarjajo, da bi odškodnine vezale dvomestne milijarde, posledica pa bi bila manj denarja za vrtce, šole in univerze – brez enega samega dodatnega stanovanja. Zakon sicer še ni sprejet, zvezna vlada pripravlja zakon o zaščiti naložb, ki bi ga lahko ustavil. A vlagatelji se odločajo že danes.
New York: obljube, ki stanejo milijarde
Zohran Mamdani je kampanjo gradil na »dostopnosti«: zamrznitev najemnin, brezplačni avtobusi, višji davki za najbogatejše in 200.000 novih dostopnih stanovanj. Glavno obljubo je izpolnil hitro. Mestni odbor za najemnine, v katerega je februarja imenoval šest novih članov od devetih, je junija zamrznil najemnine za okoli milijon stanovanj.
Stanovanjski načrt Block by Block napoveduje 22 milijard dolarjev naložb v petih letih, a analitiki opozarjajo, da bodo kapitalska sredstva po letu 2029 upadala. Najbolj občutljivo je stanje stanovanj, ki jim je zamrznitev namenjena.
Po podatkih mestnega odbora je 9,2 odstotka stavb s stabiliziranimi stanovanji v finančnih težavah, delež stavb, pri katerih stroški presegajo prihodke, pa se je v petih letih skoraj podvojil. Neto dohodek teh stavb je med letoma 2019 in 2025 padel za okoli 13 odstotkov. Paket posojil za 53 stavb v vrednosti 506 milijonov dolarjev je že zamudil več kot 5,5 milijona dolarjev obresti, lastniki pa so julija vložili tožbo za razveljavitev zamrznitve. Ko stavba ne pokriva stroškov, prvo odpade vzdrževanje – in to občutijo najemniki.
Druge obljube so se ustavile pri denarju. Aprila je Mamdani priznal, da brezplačnih avtobusov letos ne bo. Po njegovi oceni bi stali med 600 in 700 milijoni dolarjev na leto, prevoznik MTA ocenjuje do milijarde. Medtem skoraj polovica potnikov na avtobusih vozovnice ne plača – vodstvo MTA pravi, da tudi zaradi obljube o brezplačnosti.
Več vodilnih finančnikov je medtem javno opozorilo na »protipodjetniško ozračje«, nekatera podjetja širijo poslovanje v druge zvezne države. Tveganje pa je veliko: davkoplačevalci z več kot milijonom dohodka predstavljajo manj kot odstotek zavezancev, a plačajo okoli 40 odstotkov mestne dohodnine.
Kaj je skupno in zakaj je to pomembno za Ljubljano
V Zagrebu, Berlinu in New Yorku se ponavlja podoben vzorec. Obljube o dostopnejših stanovanjih, večji socialni pravičnosti in drugačnem vodenju so bile volilno uspešne. V praksi pa so se soočile z istimi omejitvami: zasebni kapital postane previdnejši, javni projekti se podaljšajo in podražijo, mestne uprave pa potrebujejo več časa, da se stabilizirajo.
V Zagrebu je »prehodno obdobje« trajalo leta in pustilo za seboj zamude pri simbolnih projektih. V Berlinu je že sama razprava o podržavljenju zmanjšala pripravljenost investitorjev za nove naložbe. V New Yorku so se nekatere najbolj privlačne obljube, kot na primer brezplačni avtobusi, ustavile pri proračunskih omejitvah, medtem ko se pri zamrznitvi najemnin že kažejo težave z vzdrževanjem stavb.
Nekatere Mesčeve predvolilne obljube so presenetljivo podobne. Brezplačen javni prevoz na vpadnicah spominja na newyorške brezplačne avtobuse, ki so se ustavili pri denarju. Cilj 3.000 novih stanovanj na leto ob strožjih pravilih za zasebne investitorje odpira berlinsko vprašanje, kdo bo gradil. Prehod na »nov pristop k vodenju mesta« pa spominja na zagrebško »prehodno obdobje«.
Če bo Mesec zmagal, se Ljubljana ne morda bo soočila z enakimi posledicami kot Berlin ali New York, se bo morala soočiti z istim osnovnim vprašanjem: ali bo nova uprava uspela ambiciozne obljube prevesti v izvedljive projekte, ne da bi pri tem upočasnila gradnjo stanovanj in izvedbo že začetih investicij. Izkušnje drugih mest kažejo, da je to zahtevnejše, kot se zdi v kampanji. Volivci se tako ne odločajo le med dvema kandidatoma, temveč tudi med dvema pristopoma: preizkušeno operativnostjo ali novim pristopom, katerega rezultati bodo vidni ali pa ne šele čez nekaj let.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.