Zadruga Kooperativa Kristal

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

S pridelavo sladkorne pese ne bodo več ukvarjali. Posledično je svoj bolj ali manj bridki konec doživela tudi zadruga.

»To je vsekakor za tiste posameznike, ki smo po zaprtju ormoške tovarne sladkorja z neko željo, entuziazmom gojili idejo o morebitni revitalizaciji predelave in ponovne vzpostavitve sektorja, zagotovo poraz. Ne morem reči drugega,« pravi predsednik Zadruge Kooperativa Kristal v zapiranju Miroslav Kosi, ki je bil do letos tudi sam pridelovalec pese in je svojo poklicno pot začel v tovarni sladkorja v izgradnji. »Ker živim v bližini, sedaj opazujem objekte, ki so ostali in propadajo. Gre za žalostno zgodbo, ki pa še zdaleč ni edina v naši državi.«

· Kmetijstvo

Zaradi nove bolezni obupala večina pridelovalcev sladkorne pese

Ormoška Zadruga Kooperativa Kristal je pred približno slabim desetletjem, ko je začela oživljati pridelavo sladkorne pese na Pomurskem in Podravskem, štela 25 članov. Prva leta se je zanimanje pridelovalcev tudi zaradi dobre odkupne cene hitro povečevalo. »V najboljšem času smo pridelali 12.000 ton pese.« Na vrhuncu, leta 2020, so jo gojili že na približno 200 hektarjih, na največ površinah od zaprtja ormoške tovarne sladkorja.

Kasneje so se začela zapiranja tovarn na Hrvaškem, kamor so odvažali peso, ker predelave pese pri nas ni. Začeli so zamujati z roki plačil. Odkupne cene so skozi leta stagnirale, stroški prevoza so se višali, saj je na Hrvaškem ostala le še ena tovarna. Leta 2024 je poljščino napadla bolezen cikada, ki je povzročila najslabšo letino, saj pesa ni dosegla primerne kakovosti, mejne 13-odstotne sladkorne stopnje.

Cena je padla na zgolj 13 evrov za tono. Lani je tako sladkorno peso pridelovalo le še 5 kmetov na zgolj 24 hektarjih površin. »Pa še večino od te pridelane pese so odpeljale lovske družine. Za predelavo smo vsega skupaj prodali okoli 400 ton.«