Arhiv Štajerskega Tednika

Z nizko stopnjo samooskrbe s prašičjim mesom se Slovenija srečuje že kakšno desetletje. Pogled v prihodnost, da bi se stanje lahko izboljšalo, ni nič kaj obetajoč. Reja prašičev se je v letu 2017 ponovno znižala, stalež je bil najnižji po letu 1991. Vodja kmetijske svetovalne službe pri KGZS Zavodu Ptuj in strokovnjak za področje živinoreje Peter Pribožič poudarja, da je temeljni razlog za takšno stanje v upadu čred plemenskih svinj. V Sloveniji rojenih prašičev je zelo malo. Rejci pitance uvažajo iz tujine. Če je nakupna cena pitancev relativno nizka, se ekonomika za rejca vsaj približno izide. Ko pa nakupna cena pitanca zraste, so hlevi slovenskih rejcev tudi prazni. Kar je seveda velika škoda. A bi bilo nesmiselno, da si z rejo ustvarjajo stroške, ki na koncu, ko bodo pitanca prodali, ne bodo pokriti. Po podatkih SURS je bilo leta 1991,v času osamosvojitve, v državi 61.000 plemenskih prašičev, od tega približno polovica brejih plemenskih svinj, merjascev je bilo 1.170. Največjo čredo plemenskih svinj je Slovenija premogla ob prelomu tisočletja: 67.500 glav, od tega 1.944 merjascev, 15.300 nebrejih odraslih plemenskih svinj in nekaj manj kot 33.000 brejih. Okrog 17.000 je bilo mladic, od tega dobra polovica brejih. Po letu 2000 so se črede plemenskih svinj vztrajno zmanjševale. V desetih letih so se prepolovile. Leta 2010 je bilo v Sloveniji 35.000 plamenskih svinj, od tega odraslih brejih 16.000 in brejih mladic 3.500. Najnižja stopnja je bila dosežena v letu 2016. Vsega skupaj je bilo v državi le še 20.125 plemenskih svinj: 891 merjascev, 4.088 mladic (od tega polovica brejih) in 15.146 odraslih (od tega 9.000 brejih). Po začasnih podatkih, ki jih vodi SURS, se je stalež lani sicer nekoliko izboljšal. Skupno se je povečal za okrog 1.300 glav.

Minister strokovnjak za prašičerejo, a panoge ni postavil na noge

Preberite več v Štajerskem Tedniku