Sp. Podravje: Zgodba o treh letih mlatenja prazne slame
Začela se je z javnimi opozorili, da je ptujski 60 let star vodooskrbni sistem, ki povezuje 21 občin, shiran, dotrajan in nujno potrebuje vlaganja. Kar je res. Zaradi nujnosti obsežne prenove so občine kot lastnice sistema in vodstvo Komunalnega podjetja (KP) Ptuj, ki ga upravlja, razmišljali, da bi za sanacijo pridobili evropska kohezijska sredstva.

Ko so se občine glede tega končno poenotile, so župani začeli robantiti proti Ljubljani (oziroma državi), kako je hudobna in nesramna, ker v Podravje ne želi poslati evropskega denarja, ki ga to okolje še kako potrebuje. Nihče se medtem ni lotil priprave projektne dokumentacije, saj da bi projekt izvajali kot vzdrževalna dela na sistemu, zadostovali naj bi samo popisi del. Prihodnji mesec bo leto dni, odkar so se župani zaradi vodovoda odpravili v Ljubljano protestirat. Na koncu to vendarle ni bil protest, temveč srečanje z okoljsko ministrico Ireno Majcen. Ta jim je namignila, da bi država že kaj primaknila v piskrček za financiranje obnove vodovoda, a brez projekta ne bo šlo. Spomladanskemu aprilu so sledile poletne počitnice, ko se spet ni premaknilo nič. Po počitnicah so nato aktivnosti za pripravo projektne dokumentacije le stekle. ZRS Bistra in KP Ptuj sta izdelala idejni projekt oziroma tako imenovani DIIP. Ptujski mestni svetniki so ga imeli na mizi na seji v novembru. Občine so se tudi zedinile, da je to regijski projekt, za katerega bodo vse skupaj poskušale počrpati razpoložljiva evropska sredstva po Dogovoru za razvoj regij (DZRR). Projekt je bil postavljen na prioritetno listo A. Na videz je zadnje mesece vse teklo, kot bi moralo: občine so bile o projektu soglasne in začele so se aktivnosti za pripravo dokumentacije. Februarja pa jih je polil hladen tuš. Regijski organ, pristojen za odločanje, je za črpanje bruseljskega denarja namesto projekta obnove vodovoda predlagal projekt nadaljevanja gradnje kanalizacije na območju mestne občine Ptuj. In tako je obnova vodovoda postavljena na čakanje. Padla je na prioritetno listo B. „Potrditev projekta kanalizacije ni bila prioriteta, temveč izbira v sili, da se nekaj počrpa,“ je županom na ponedeljkovi seji kolegija pojasnila direktorica uprave občine Juršinci Saša Golob Hodnik.
Cirkulane denarja ne dajo, po vodo bi šli na Hrvaško
Če na ptujskem mostu poči cev, je levi breg brez vode
Župani govorili to, kar smo v Štajerskem tedniku razkrivali že lani in predlani
Butolen o zavajanju: „Kdo je tu nor?!“
Leskovar: „Brez projekta ni denarja“
Janžekovič: „Župani se ne bomo sposobni nič dogovoriti“
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se