Arhiv Štajerskega Tednika

Medtem ko zadružni sistem, vsaj kot je mogoče slišati na terenu, ne uživa prevelikega zaupanja kmetov, Mlekarska zadruga Ptuj vse od ustanovitve 1992 do danes beleži rast. »Da beležimo rast, ni hvala, temveč dejstvo. Nikoli nisem novačil kmetov k članstvu, zakaj bi nekaj obljubljal, kar je nemogoče. Zaposlenih nas je bilo do letošnjega leta pet, s pripojitvijo Pomurske mlekarske zadruge pa smo število zaposlenih povečali še za dva. Zadrugi smo predani, delamo pošteno in imamo rezultate. Pokazal sem, da se da marsikaj doseči s poštenim delom in da se poštenje vedno vrača. Kaj ti pomaga kup denarja, če si barabin in če si ne upaš med ljudi. Pravo bogastvo je, da si človek in da si povsod, kamor prideš, toplo sprejet in lahko pogledaš sočloveku v obraz. To je najpomembneje,« meni Zupanič, ki je od leta 1994 potrojil količine mleka, ki jih zadruga odkupi.

»Kradli so kot srake«

A da je zadruga prišla do točke, ko sodeluje pri krojenju cenovne politike reprodukcijskega materiala in tudi odkupnih cen mleka na Slovenskem, se je morala soočiti z aferami, ugaslimi mlekarnami in tudi mlečno krizo. »Zakon o zadružništvu nam je omogočil, da smo postali 45-odstotni lastnik Ptujskih mlekarn. Potegnil sem ta voz, združil kmete iz treh zadrug. Takrat je bila velika stavka proizvajalcev mleka pred Ptujsko mlekarno, tudi poseganje po življenju. Na eni strani so nagajale zadruge, na drugi zaposleni v mlekarni. Vsi so namreč delali, kar so želeli, kradli so kot srake.A kmetje so mi sledili.

....

Ptujske mlekarne potonile, Pomurske ne

Mlekarska zadruga ni Zupanič, temveč kmetje

Enkrat je treba reči bobu bob

Najbolj znana afera: kloramfenikol

Preberite več v Štajerskem Tedniku