Arhiv Štajerskega Tednika

Ptujska biotehniška šola kmetuje na 45 hektarjih zemljišč. Od tega na skoraj polovici površin raste koruza, natančneje približno 50 sort koruze, saj šola izvaja sortne poizkuse, na šestih hektarjih je posejana pšenica, na treh hektarjih pa že klasi ječmen. Ob tem imajo še približno en hektar vrta, 9.000 trsov in 1,5 hektara sadovnjaka. In ravno v času epidemije, ko so bila kmetijska dela najintenzivnejša (setev, dognojevanje, zaščita s fitofarmacevtskimi sredstvi), se praktični del pouka ni izvajal. »Neporezana je ostala tudi 1/3 vinograda, polovica sadovnjaka. Sledila je še pletev v vinogradu in povezava šparonov, torej obilo ročnega dela. Manko dijakov smo morali reševati s študenti, ki so bili pripravljeni za neko plačilo opravljati ta ročna dela, seveda ob spoštovanju vseh zaščitnih ukrepov,« je pojasnil vodja posestva Mirko Lovrec. In uspelo jim je. »Posestvo že dolgo ni bilo tako urejeno,« je ocenil. Zakaj? Ko se izvaja praktični del pouk, se veliko časa nameni organizaciji prevozov, tudi zainteresiranost nekaterih dijakov je vprašljiva. Saj namesto strokovnih vprašanj pogosto postavijo zgolj dva – kdaj bo malica in kdaj bodo lahko šli domov, sedaj je bilo drugače, je zaupal Lovrec.

Prodaja sadik in vrtnin uspešna

Preberite več v Štajerskem Tedniku