Arhiv Štajerskega Tednika

Po skoraj dopolnjenih petih desetletjih obratovanja infrastruktura in oprema zahtevata remont. Kanal bodo izpraznili, vso vodo iz jezera pa usmerili v staro strugo, ki pa je skoraj več ni. Postala je zaraščeno odlagališče gramoza, voda ima v njej le še malo prostora. Po tem, ko so nas leta in leta na Dravskih elektrarnah, pa tudi na državnih institucijah (ministrstva, agencije, direkcije) prepričevali, da Drava zaradi zajezitev in umetnih pregrad več ni prodonosna reka (torej da bi voda s seboj nosila tudi prod), so zdaj na mizo le položili verodostojne karte. Direkcija RS za vode (DRSV) je namreč v strugi izvedla meritve in prišla do zaključka, da ima Drava tudi v spodnjem toku še vedno potencial prodonosnosti. Kot beli dan je jasno, da resnice več ni moč izkrivljati, saj je situacija jasna vsakemu laiku – v strugi so se namreč nakopičile gore gramoza. To pa je seveda ovira za tok vode, ko pride do poplav. DRSV je lani gramoz v strugi Drave izmerila. Koliko ga je, ne razkrivajo. „Batimetrija oziroma merjenje stanja rečnega dna ni bilo izvedeno z namenom, da bi izračunali m³ nanosov v reki Dravi, ampak smo preverjali prodonosnost reke Drave, ki je nujno potrebna za ohranjanje habitatnih tipov na tem območju. Na območju meritev se je izkazalo, da ima Drava še vedno potencial prodonosnosti,“ so pojasnili. Zanimalo nas je, koliko več je danes gramoza v strugi, kot ga je bilo po izgradnji Ptujskega jezera in markovskega jezu. Tudi na to vprašanje nismo dobili jasnega odgovora. „Primerjave med podatki pred izgradnjo jezu Markovci in po njej ne moremo podati, saj z meritvami rečnega dna neposredno po izgradnji jezu ne razpolagamo. Primerjavo smo zato naredili na podlagi dveh meritev, ki sta bili izvedeni spomladi in jeseni 2023.“

Dravska struga sveta reč – nedotakljiva

Čigavo bo breme odgovornosti

Preberite več v Štajerskem Tedniku