Arhiv Štajerskega Tednika

„Razvoj Ptuja moramo gledati v kontekstu zgodovinskega razvoja. Ptuj je edino mesto na Slovenskem, ki je naslednik antičnega velemesta in ima med vsemi slovenskimi mesti največji areal zgodovinskega mestnega središča. Ptuju manjka intenzivni razvoj iz časa industrijske revolucije. Južna železnica je bila načrtovana po Pesniški dolini skozi Ptuj. Vinski trgovci, ki so vedeli, da bi to pomenilo izgubo cenene delovne sile za obdelavo vinogradov, so izvedbo južne železnice skozi Ptuj preprečili. Danes imamo štiri dele mesta, ki so slabo funkcionalno in vsebinsko povezani: desni breg Drave, staro mestno jedro, trgovsko-proizvodno cono (delovna mesta) in dele mesta, ki so bili zgrajeni po drugi svetovni vojni. Čas je, da začnemo razmišljati o mestu, ki bo zgrajeno po meri človeka, usklajenem z možnostmi, ki jih dajeta razvoj tehnologije in transporta.“

V preteklosti smo sprejeli več dokumentov za oživitev starega mestnega jedra, tudi Adhoc, ki ste ga aktivno soustvarjali. Kaj se je zgodilo z njim?

„Adhoc je mednarodni projekt. Izdelan je bil strateški načrt revitalizacije ptujskega mestnega jedra, ki ga je mestni svet sprejel januarja leta 2015. Temu bi moral slediti izvedbeni načrt revitalizacije ptujskega mestnega jedra, ki ga še ni. Skozi projektne aktivnosti želimo spodbuditi proces investicij v ptujskem starem mestnem jedru in vanj poleg domačih akterjev pritegniti tudi partnerje iz tujine. Vitalnost mestnega središča in njegovo ohranjanje je mogoče zagotoviti samo tako, da ga vitalnega naredi in ohranja dejavnost njegovih uporabnikov. Današnja struktura uporabnikov ptujskega mestnega središča tega ne zmore.”

Posegi na podlagi ozko podjetniških interesov

Preberite več v Štajerskem Tedniku