250 ton zavržene slovenske solate, slabo kaže tudi prodaji mladega krompirja
Pomanjkanje skupnega načrtovanja med partnerji znotraj zelenjavne verige je med epidemijo novega koronavirusa doseglo svoj vrhunec; glavne žrtve v vrtincu spremenjenih tržnih razmer in vedenjskih navad potrošnikov v času karantene so, kot kaže, postali pridelovalci solate. Najprej je je bilo premalo, nato preveč; ker je niso mogli prodati, je končala pod rezili plugov.
Z vseh koncev Slovenije prihajajo vesti o zavrženi solati, ki je kmetje niso mogli prodati, zato so jo bili prisiljeni podmulčiti ali podorati. Po besedah Roberta Tomazina, direktor trženja Kmetijske zadruge Krka, naj bi bilo viškov solate za okrog 250 ton, od tega samo na Dolenjskem in v Posavju najmanj 100 ton, kar za Dolenjce in Posavce pomeni okrog 100.000 evrov izgube. Eden od razlogov za viške je po njegovem mnenju zmanjšano povpraševanje, saj so ljudje med epidemijo manj hodili v trgovino, v Mercatorju pa na to odgovarjajo, da glavni razlog tiči v tem, da veliki odjemalci v tem času niso delali.
Težave bodo tudi s prodajo mladega krompirja in zelja
»Znašli smo se v povsem zmedeni situaciji, ko so pridelovalci solate povečali svoje kapacitete v pričakovanju večjega povpraševanja, trgovine pa so se hkrati iz najbrž istega razloga založile z večjimi količinami iz tujine. In temu so sledili taki viški, ki so se najbolj pokazali pri solati, a so prisotni tudi pri drugi zelenjavi. Zdaj namreč kaže, da bodo težave tudi s prodajo mladega krompirja in zelja; za slednjega primorskim pridelovalcem, če sploh najdejo kupca, že ponujajo obupno nizke odkupne cene,« pravi Valerija Kodrič Majcen, vodja poljedelske in vrtnarske proizvodnje pri Kmetijski zadrugi Ptuj.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
