Podravje: Kako si visok krizni dodatek med seboj delijo v šolah
Vsi zaposleni v vzgoji in izobraževanju (razen ravnatelji in direktorji), ki delajo v času epidemije v prostorih zavoda, so upravičeni do dodatka za delo v rizičnih razmerah. To so kuharice, čistilke, hišniki, računovodje, tajnice, strokovni delavci, vzgojiteljice, pomočnice vzgojiteljic, od 5. januarja pa tudi vsi učitelji v osnovnih šolah s prilagojenim programom. Gre za visok dodatek v višini 65 % urne postavke, kar pomeni, da bi lahko nekdo v optimalnem primeru oddelanih vseh delovnih ur v mesecu prejel tudi 65 % višjo plačo. A ni ravno tako, sploh ne v šolstvu.
Do omenjenega dodatka so bili šolniki in vzgojitelji (tako kot ostali javni sektor) upravičeni z razglasitvijo epidemije. Določen je z 11. točko 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS), ki pravi, da se izplača »za delo v rizičnih razmerah (območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij) v višini 65 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.«
Marsikdo se sicer upravičeno sprašuje, ali so razmere v šolskih zavodih res tako rizične, da bi si zaposleni lahko izplačevali omenjeni dodatek. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) pa bolj kot to skrbi formalna razlaga KPJS, ki dopušča odločitev o pravici do višine dodatka vsakemu posamičnemu delodajalcu v javnem sektorju.
Po besedah Majde Anzelc, predsednice OO SVIZ Ptuj s 1.300 člani, gre predvsem za neenakosti, ki lahko nastanejo pri izplačilu dodatka zaposlenim, ki opravljajo delo v enakih pogojih. Šolsko ministrstvo se namreč ni odločilo za enotno urejanje dodatka, zato so se razlike po mnenju Anzelčeve v praksi tudi uresničile.
Učiteljem krizni dodatek le za čas pouka v učilnici, ostalim zaposlenim različno
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
