Facebook

Wikipedija

V pismu je ribič tudi opozoril, da v Nemčiji vlagajo milijone evrov, da potoke in reke rešijo iz njihovih "prisilnih jopičev" ter jim vrnejo njihovo naravnost, v Sloveniji pa delamo po njegovih besedah napake, ki so bile v Nemčiji narejene pred 50 leti.

"Te posege ne morete opravičiti z izgovorom, da je to zaščita pred poplavami. Na temelju mojega poizvedovanja v zgornjem toku Savinje, tudi na območju Luč, poplave nikoli niso bile kritične. Vodni tok bi lahko enako dobro kontrolirali z naravnimi materiali, kot so leseni nasipi," piše Küsters.

Po njegovi oceni v nobenem primeru za ureditev struge v Lučah ni bil primeren beton, ki so ga v strugo navozili na tone. Evropsko komisijo in slovenski urad je zato pozval, da dela na takšnih gradbiščih ustavita.

Selišnik ocenjuje, da novi nasip ni nič boljši od prejšnjega, v Savinjo pa je po njegovih besedah vrženo 1,5 milijona evrov.

Z izvedbo protipoplavnih ukrepov v Lučah, za katere so bila pridobljena evropska sredstva, so nezadovoljni tudi nekateri lastniki zemljišč ob strugi Savinje.

Predstavnik Združenja za trajnostni razvoj Luč Alojz Selišnik meni, da naložba ni bila izvedena, kot bi bilo treba. Ob tem je postregel s podatkom, da so bile poplave v Lučah leta 1990 v 95 odstotkih na Lučnici in ne Savinji.

Po njegovih besedah je imel nasip, ki je bil narejen na Savinji leta 1993, za temelj globoko kaščo, ki je bila iz kamenja in macesnovih hlodov. Nasip jih je tako brez težav branil pred visoko vodo, ki ni niti enkrat šla čezenj.

Selišnik ocenjuje, da novi nasip ni nič boljši od prejšnjega, v Savinjo pa je po njegovih besedah vrženo 1,5 milijona evrov.

Medtem pa na Občini Luče ocenjujejo, da bodo izvedeni protipoplavni ukrepi pripomogli k večji poplavni varnosti Luč in tudi k bolj urejenemu videzu območja, kjer so se ti ukrepi izvajali.