Primož Lavre / M24

Trenutno je gradnjo sicer ustavila Upravna enota Ljubljana, ki je  začasno prekinila postopek izdaje gradbenega dovoljenja za zadnji odsek kanalizacijskega kanala C0. A v nastopih ljubljanskega župana, ni čutiti zaskrbljenosti, da ni bi preskočili tudi te odločitve.

Medtem parlamentarna komisija pod vodstvom poslanke SDS Anje Bah Žibert, nadaljuje svoje delo. Na zadnji seji je pred preiskovalno komisijo pričal nekdanji minister Uroš Brežan, ki je podpisal ključni aneks, da se lahko kanal C0 gradi naprej. In to kljub temu, da ni poznal obsežnih pripomb njegovega ministrstva glede projekta, ni vedel, da ni bila nikoli priložena analiza tveganja, da ni načrta za ukrepanje v primeru zastrupitve vode. Poleg tega se kot minister ni nikoli sestal s stroko, ki opozarja na nevarnosti.

Pa poglejmo na kaj vse opozarjajo strokovnjaki

Najpomembnejše opozorilo, ki bi ga morali slišati vsi, je, da je projekt nevaren za pitno vodo Ljubljančanov. "Če pride do onesnaženja podtalnice, Ljubljančani ne bodo imeli drugega vira pitne vode," opozarja dr. Mihael Jožef Toman z Biotehniške fakultete. Kanal C0 namreč poteka čez vodonosnik Ljubljanskega polja, ki večini prebivalcev prestolnice zagotavlja pitno vodo.

Svoje videnje so javno predstavili tudi predstavniki inženirske in zdravstvene stroke. Jože Duhovnik, nekdanji dekan ljubljanske fakultete za strojništvo, ne vidi druge možnosti, kot da investitor, podjetje Voka Snaga, gradnjo ustavi in cevi kanala odstrani. Stroške demontaže pri tem ocenjuje na tri do pet milijonov evrov, kar po njegovi oceni ni nič v primerjavi s potencialno škodo za okolje in zdravje ljudi.  

Ob tem je treba opozoriti, da traso, na kateri se gradi povezovalni kanal C0, trikrat seka potresna prelomnica. Zato je zaradi potresne ogroženosti območja še toliko večje tveganje, da se pretrgajo cevi ter posledično do onesnaženja vode in katastrofe velikih razsežnosti ter nepopravljivih posledic. Strokovnjaki zato opozarjajo, da kanalizacijski vod ni primerno zaščiten, cevi pa imajo spoje brez varjenja, kar pomeni, da bi ob poškodbi lahko prišlo do uhajanja fekalnih voda. "Takšnega tveganja si ne moremo privoščiti," je pred časom opozorila dr. Metoda Dodič Fikfak, vodja Kliničnega inštituta za medicino dela in izpostavila: "Če pride do onesnaženja, sanacija ne bo mogoča."

Jasno odklonilno mnenje projektu C0 so tako podali tudi zdravniki in NIJZ. Miran Brvar iz centra za klinično toksikologijo in farmakologijo na UKC Ljubljana meni, da bo kanal C0 predstavljal trajno tveganje za onesnaženje pitne vode v Ljubljani. V odpadnih vodah so namreč številne toksične snovi in kemikalije, ki so lahko rakotvorne in delujejo kot hormonski motilci ter povzročajo številna bolezenska stanja in okvare, človeškemu telesu pa lahko škodijo dolgoročno. 

Nataša Atanasova z oddelka za okoljsko gradbeništvo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani pa je prejšnji mesec za spletni portal RTV Slovenija opozorila, da ne le da kanal potuje čez vodovarstveno območje, približa se celo najstrožjemu območju varovanja: "Ob črpanju vode se ustvari t. i. depresijski lijak, območje, od koder voda zelo hitro priteka v sam vodnjak. Kanal gre skozi depresijski lijak vodarne Kleče. To pomeni, da bo v primeru onesnaženja to hitro zašlo v vodnjak in posledično v vodovodno omrežje. Seveda, črpanje se v takem primeru lahko ustavi in preprečijo zdravstvena tveganja, a vodni vir bo onesnažen." Ob tem je dodala: "Marsikdo reče, da pravzaprav vsa Ljubljana leži na vodovarstvenem območju. Kar drži, a zelo malo spornih objektov leži prav na najožjem vodovarstvenem območju. In če imamo že tako veliko težav, ali to pomeni, da moramo vodo še dodatno ogrožati?"

Sporna dovoljenja in pravni postopki

Poleg tega projekt spremljajo številni pravni zapleti, sodni postopki in očitki o nepravilnostih pri izdaji dovoljenj. Upravno sodišče je leta 2020 ugotovilo, da bi bila za del trase potrebna presoja vplivov na okolje, vendar Mestna občina Ljubljana gradnje ni ustavila.

Nekatera zemljišča, po katerih poteka kanal, so bila celo razlaščena brez soglasja lastnikov. "Po naši zemlji so začeli kopati brez našega dovoljenja," pravi eden izmed lastnikov parcel, ki je vložil tožbo. "Boj za pitno vodo ni nekaj, kar lahko preprosto odnehaš, gre za vprašanje prihodnjih generaciji,” pravi ena izmed protestnic, ki se vsak mesec zbirajo pred ljubljanskim Magistratom. 

Kanal C0 je zagotovo eden najbolj kontroverznih projektov v Sloveniji. Medtem ko se na podlagi zaslišanj pred preiskovalno komisijo zdi, da so na ministrstvu in Mestni občini Ljubljana z gradnjo vztrajali, ker so pač imel na voljo evropska sredstva, so vladajoči gluhi za opozorila, da bo cena tega projekta lahko nepopravljiva – onesnažena pitna voda za prihodnje generacije.