Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani je v četrtek, 10. maja 2012, potekala okrogla miza na temo pomena ohranjanja nesnovne kulturne dediščine. Na dogodku je bila predstavljena tudi nova brošura z naslovom »Naše kulturno bogastvo«, ki jo je Center za razvoj Litija izdal v sodelovanju s strokovnjaki s področja kulturne dediščine.

Na okrogli mizi, ki jo je organiziral Center za razvoj Litija v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem, je etnolog dr. Janez Bogataj izpostavil priložnosti za uporabo dediščine v podjetništvu in turizmu in hkrati opozoril na pogosto negativno izrabo kulturne dediščine v tržne namene. Dr. Vito Hazler, predstojnik Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, ki tudi sicer aktivno sodeluje s Centrom za razvoj Litija, je poudaril pomen vključevanja tradicionalnih veščin in znanj za gradnjo novih objektov. Mag. Ksenija Kovačec Naglič, vodja Informacijsko dokumentacijskega centra za dediščino na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, je predstavila pravne vidike pri vpisovanju nesnovne dediščine v Register žive kulturne dediščine. Na okrogli mizi je sodelovala tudi Adela Pukl in v imenu Koordinatorja varstva žive kulturne dediščine predstavila postopek za vpis nosilcev v omenjeni register. Mija Bokal, vodja projekta Vrednotenje nesnovne kulturne dediščine na Centru za razvoj Litija, je orisala širši kontekst vloge razvojnih inštitucij pri ohranjanju nesnovne kulturne dediščine. Rupert Gole, župan občine Šentrupert, je predstavil vlogo lokalne skupnosti pri celostnem ohranjanju in uporabljanje kulturne dediščine, ki za lokalno okolje lahko predstavlja pomembno razvojno priložnost. Branka Bizjan, nosilka žive dediščine in predsednica Društva rokodelcev Moravške doline, je zbrane soočila z dejstvi ohranjanja dediščine na lokalnem nivoju. Poudarila je, da je zanimanje za znanja o obrteh in drugih oblikah nesnovne dediščine v slovenskem prostoru veliko, vendar ustvarjalce pri tem zelo ovira toga zakonodaja. Nosilci dediščine so še posebej pomembni, saj s svojim ustvarjanjem ter delovanjem skrbijo za prenos znanj na mlajše generacije.

Predstavljanje, zapisovanje in ohranjanje žive dediščine so izredno pomembna, predvsem za lokalne prebivalce, ki se nemalokrat poistovetijo s tovrstno dediščino kraja. Šege in navade, verovanja, ustno izročilo, plesna dediščina, znanje o naravi, posebno tehnično znanje in obrtne veščine so torej kulturni kapital, ki se ga moramo bolje zavedati in ga ceniti. Premalokrat se zavedamo, da temelji na vsem tem naša identiteta.

Bogata kulturna in naravna dediščina območja je že od samih začetkov delovanja Centra za razvoj Litija pomemben temelj za razvojna razmišljanja. Vloga razvojnih inštitucij je na področju nesnovne dediščine velika in zelo pomembna, saj predstavljajo vezni člen med idejami in izzivi ljudi, nosilci nesnovne dediščine, s katerimi se vsakodnevno srečujejo, in tistimi, ki na lokalnih, regionalnih in nacionalnih ravneh odločajo o teh temah. Nosilce nesnovne dediščine spodbujajo k razmišljanju o različnih možnostih ohranjanja njihove dediščine ter jim nudijo strokovno podporo pri vključevanju teh elementov v izobraževanje, turizem in podjetništvo. Hkrati lahko z razvojnimi projekti, na katerih delujejo, prispevajo k ohranjanju in osveščanju o pomenu ohranjanja dediščine.

V lanskem letu se je Center za razvoj Litija uspešno vključil v mednarodni projekt Vrednotenje nesnovne kulturne dediščine (Cultural Capital Counts), katerega namen je prepoznati, ovrednotiti in izkoristiti kulturne vire območja Srce Slovenije, zlasti nesnovno kulturno dediščino, ter jo vključiti v lokalno podjetništvo in turizem. Povezali so se z ustreznimi strokovnjaki, saj želijo, da je njihovo delo strokovno usmerjeno in rezultati kar se da uporabni tako za nosilce tovrstne dediščine kot za občine, ki podpirajo projekt (Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš, Šmartno pri Litiji, Ivančna Gorica in Šentrupert).

Na dogodku je bila predstavljena tudi nova knjižica z naslovom »Naše kulturno bogastvo«, ki jo je Center za razvoj Litija izdal v sodelovanju s strokovnjaki s področja kulturne dediščine. V njej so opisani primeri nesnovne dediščine območja Srce Slovenije, kot so oglarstvo, izdelovanje trničev, pletenje slamnatih kit, peka kruha, velikonočnih oblatov, tesarstvo, izdelovanje skodel, pa tudi lutkovna igra Mejaši, zgodbe o rudniku Sitarjevcu in Ajdih itd.

Arhiv Lokalno.si