Arhiv ZOO Ljubljana

Cveto je poginil prejšnji petek. Star je bil 18 let, kar je za žirafe visoka starost, ki jo dočaka le 7 odstotkov žiraf znotraj evropske populacije, so v sporočilu za javnost navedli v ljubljanskem živalskem vrtu.

Cveto je v živalski vrt prispel davnega leta 2008, ko je štel eno leto. Iz češkega živalskega vrta Olomouc sta skupaj z njim v Ljubljano prispela njegova podobno stara polbrata Rastko in Max. Rastko je še vedno živ in bo letos dopolnil 19 let, medtem ko je Max že rajnki.

· Živali

Foto: Priljubljena slonica Ganga praznuje že 50 let

Odpoved ledvic

Kot so pojasnili v živalskem vrtu, so po nenadni izgubi teka in težavah s prebavo avgusta letos pri Cvetu pričeli s podporno terapijo, po poslabšanju splošnega stanja pa so se za namene natančnejše diagnostike odločili za pregled v splošni anesteziji. Pri pregledu krvi so ugotovili, da gre za odpoved ledvic, in se odločili za evtanazijo. Takoj je bil odpeljan na veterinarsko fakulteto za nadaljnje preiskave, ki so še v teku, so še pojasnili.

Arhiv ZOO Ljubljana

Preščipnjen uhelj

Cveto je bil prepoznaven zlasti po tem, da je bil najmanjši med žirafjimi samci. Posebej prepoznaven znak je bilo tudi njegov preščipnjen desni uhelj. Kaj se je zgodilo? Po pojasnilih iz živalskega vrta mu ga je po porodu nehote odščipnila mama, ko ga je »takoj po rojstvu pocukala za uhelj, da bi mu pomagala k čimprejšnji postaviti na noge.«

Azijski lev Raman

V ZOO Ljubljana sprejeli novega prebivalca

Med oskrbniki je veljal za najbolj previdnega, kar pomeni, da je potreboval največ časa za privajanje na novosti. Kljub temu pa je s pomočjo predanega in potrpežljivega dela oskrbnikov pridno sodeloval pri dnevnih opravilih v ogradi in celo ni imel težav s stopanjem na tehtnico, da so lahko redno spremljali njegovo težo.

Arhiv ZOO Ljubljana

Varovanje vrst

Cveto je bil predstavnik podvrste nubijska žirafa (Giraffa camelopardalis ssp. camelopardalis), prav tako je njen predstavnik Rastko. Znotraj evropske populacije je to ena najštevilčnejših populacij žiraf. Vrsta sodi v evropski program vzreje ogroženih vrst s ciljem zagotavljati rezervno populacijo ter vzpodbujati podporo naravovarstvenim projektom v naravi in osveščanju o problematiki vrste in njihovega življenjskega okolja. »Znotraj živalskih vrtov potekajo tudi raziskave, ki na podlagi znanja in izkušenj, pridobljenih med vzrejo, pripomorejo k boljšemu varovanju živali v naravi,« so še navedli v živalskem vrtu.