Arhiv Štajerskega Tednika

»Večino denarja bosta dobila Ljubljana in zahod,« je bilo pred leti slišati opozorila pripravljavcev regionalnih strateških dokumentov, ki so oziroma bodo osnova za črpanje evropskih sredstev v finančni perspektivi 2014–2020. Te besede danes postajajo realno dejstvo. Brez kančka slabe vesti lahko zapišemo, da sta osrednjeslovenska regija in prestolnica v primerjavi z drugimi slovenskimi regijami v privilegiranem položaju. Za finančno obdobje 2014–2020 bo Slovenija iz proračuna Evropske unije (EU) prejela dobre tri milijarde evrov. Večji del denarja bi morala na račun nerazvitosti prejeti vzhodna Slovenija. Danes dejstva pričajo drugače. Prvi objavljeni razpisi in nedavni obisk vladne ekipe v glavnem slovenskem mestu kažejo na to, da je vlada na periferijo popolnoma pozabila. Obnaša se, kot da je Slovenija samo Ljubljana. Ko je Miro Cerar s svojo vladno ekipo marca letos obiskal Podravje, niso prinesli niti ene konkretne obljube za kakršnokoli naložbo. Ljubljana pa je ob vladnem obisku dobila 300 milijonov evrov – za 34 projektov, ki naj bi jih izvedli do leta 2018. V dokumentu z naslovom »Obisk vlade v osrednjeslovenski regiji 10. in 11. maj 2016 – Ukrepi za izboljšanje kakovosti življenja« so navedeni in finančno ovrednoteni vsi ljubljanski projekti, za katere bo država zagotovila denar. Tudi Podravje ima v Dogovoru za razvoj regij (DZRR) opredeljene regijske, medregijske in sektorske projekte. O tem, da bi jih vlada finančno podprla in zanje dala zeleno luč, ne duha ne sluha. Skupna vrednost podravskih projektov za obdobje 2016 in 2017 znaša 170 milijonov evrov. Med temi je največji projekt gradnje oz. obnove kanalizacije in vodovoda, ki bi vključeval 41 podravskih občin od meje z Avstrijo do meje s Hrvaško. Projekt je ovrednoten na 137 milijonov evrov. Ministrica Irena Majcen, pristojna za okolje, sicer tudi nekdanja županja Slovenske Bistrice, je ob vladnem obisku v Podravju celo upala reči, naj si vodovod gradimo in obnovimo iz sredstev omrežnine – torej iz denarja, ki ga na položnicah plačujejo uporabniki. Le zakaj česa podobnega ni izrekla ob obisku Ljubljane? Še kako živ je spomin na uničujoče poplave, ki so novembra 2012 prizadele dravsko dolino. A za protipoplavno zaščito Podravja vlada denarja v novi finančni perspektivi za zdaj ne zagotavlja. Ga pa zagotavlja za protipoplavno zaščito na območju Ljubljane.

Slovenija je več denarja iz evropske vreče dobila na račun manj razvitega vzhoda, ki ga zdaj prelivajo na razvitejši zahod

V Haloze niti pet, v Ljubljano pa kar 300 mio evrov

Breznik: »Potrebujemo pokrajine«

Žagar opozarja na pomanjkanje dialoga in konsenza

Ljubljana ima denar v rokah, Podravje v fazi pogajanj

Prvi razpisi pričajo o privilegiranem položaju zahodne regije

Preberite več v Štajerskem Tedniku