Koroški otroci iz prizadetih poplavnih območij v taboru. Lovro: »Naši hiši grozi plaz, verjetno jo bomo morali zapustiti.«

Med prvimi, ki so se po grozljivih poplavah odzvali s pomočjo prizadetim, so bili v Društvu prijateljev mladine Mojca iz Novega mesta, ki deluje v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije.
Njihova pomoč je bila posebna. Ne le z raznimi darovi, ampak so otrokom s prizadetih območij Slovenije omogočili brezplačno letovanje v njihovem taboru v Dolenjskih Toplicah, »da bi tako vsaj nekoliko razbremenili njihove starše, ki so morda ostali brez doma ali pa se ubadajo z odpravo posledic poplav. Pobuda je bila namenjena tudi otrokom, katerih starši pomagajo v intervencijah, npr. za otroke gasilcev, itd. Za otroke, ki so se soočili z družinsko stisko in žalostjo, je koristno, da se sprostijo v drugem okolju, družijo z vrstniki in počnejo marsikaj zanimivega, kar se zdaj tudi dokazuje,« pove Zlatko Avbar, idejni vodja projekta in tabora Mojca v Dolenjskih Toplicah
11 otrok, starih od pet do 16 let, s koroškega konca – predvsem iz Črne na Koroškem, iz Kotelj, Prevalj, Leš - se je odzvalo vabilu in ta teden preživljajo v Taboru Mojca v Dolenjskih Toplicah. V soboto odidejo domov.
Danes smo jih obiskali in vsi so povedali, da se na Dolenjskem počutijo dobro in so bili lepo sprejeti. Nekaterim je bilo težko pri srcu povedati kaj več, eden od njih je v tej hudi naravni nesreči izgubil tudi prijatelja oz. kolega, dva pa sta se le opogumila.
"Želel sem pomagati ljudem, a so me starši pregovorili"
13-letni Leo Rus, ki prihaja iz Črne na Koroškem, kjer so bile posledice poplav najbolj grozljive, pravi, da se ima fajn. »Najprej nisem hotel iti, ker sem želel pomagat ljudem. Starši so me pregovorili za tabor, naj grem, da na vse malo pozabim in se umirim. Živim v bloku in mi težav nismo imeli. Ponoči je bil alarm, gasilci so oznanili evakuacijo. A v okolici je bilo hudo, Črna je bila zabita s peskom, vse v vodi, dva mosta sta se utrgala. Potem sem se le odločil in ni mi žal. Imam se fajn, imamo zanimive delavnice, uživamo na bazenu, zanimivo je bilo prisluhniti policistom,« pove Leo, ki ima v Suhi krajini dedija in je na Dolenjskem že bil. Veseli pa se tudi domov, »saj mi je težko, ko gledam posnetke po televiziji, res je grozljivo, a k sreči se stvari počasi normalizirajo.«
"Naši hiši grozi plaz"
11-letni Lovro Korat iz vasi Leše v bližini Črne na Koroškem. »Mi poplav nismo imeli, naši hiši pa grozi plaz in zdaj še ne vemo, kaj nas čaka. Verjetno bo prenevarno in bomo morali oditi iz hiše, to bodo še povedali strokovnjaki. Zato me skrbi, kako bo,« pove Lovro. V taboru se ima fajn, »najbolj mi je všeč plavanje, igranje namiznega tenisa, košarke, itd. Spoznal sem nove prijatelje,« pove Lovro.
V taboru Mojca so imeli za prizadete iz poplav predvidenih 60 mest, a prišlo jih je 11. »Nekaj se jih je prijavilo in nato odjavilo, videlo se je, da so prizadete družine v nekem krču in strahu, bali so se poslati otroke od hiše drugam. Namen je bil zagotovo dosežen. Za te otroke je bil to verjetno za poplavami že drugi šok, priti v tuje okolje. Na začetku so bili v nekem krču, a po dnevu ali dveh so videli, da jim želimo le dobro in so se prav razcveteli. Z njimi se je dalo pogovarjati in so se sprostili,« pove Avbar.
Nekaj stisk je bilo, a jih premagujejo
Špela Šuštar iz Domžal je v tabor prišla kot prostovoljka in tudi deluje kot njihova mentorica. Vesela je, da lahko pomaga na tak način. »Imamo razne delavnice, veliko smo skupaj ves dan,« pove.
Pravi, da je nekaj stisk med otroci bilo, kar se je čutilo že v avtobusu na poti v Dolenjske Toplice. »Do njih smo občutljivo pristopili in že drugi dan so bili drugačni, počutili so se varne. Skušamo jim biti v oporo, da vsaj malce pozabijo na težke situacije od doma, iz katerih so prišli in da tu sproščeno uživajo,« poudari.
Zahvala donatorjem
Otroke so vključili v program, kot ga imajo ostali otroci v taboru, med katerimi je zdaj tudi pet ukrajinskih otrok: od plavanja v bazenu do športnih dejavnosti, paint balla, pekli so si palačinke, itd., »z njimi smo se morda le več pogovarjali, da so se odprli in premagali svoje strahove. Nekateri so imeli tudi smrt med kolegi, eden je npr. izgubil v poplavah prijatelja, kar je bil gotovo velik šok,« pove Avbar.
Izrazi zahvalo vsem donatorjem, s pomočjo katerih te otroke lahko kar najbolj pocrkljajo in razveselijo v tem tednu.
