Danes se je na delovnem sestanku v Splošni bolnišnici (SB) Novo mesto, ki ima 1.300 zaposlenih, od tega 217 zdravnikov in 600 medicinskih sester, mudila ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel. O osrednji regijski zdravstveni ustanovi, ki letos praznuje 130 let delovanja, je bila le pohvalnih besed.

»To je bolnišnica, ki že od leta 2016 posluje pozitivno, razvija pomembne dejavnosti, kjer so tudi čakalne vrste, se odziva na vse spodbude in ukrepe našega ministrstva, dobro sodeluje z lokalno skupnostjo, z društvi pacientov, je zelo orientirana v zeleno, v nizko ogljično prihodnost itd.,« je povedala ministrica in izpostavila velik pomen ureditve negovalne bolnišnice v nekdanji stari interni bolnici.

»Gre za pravo naložbo, saj so tovrstne potrebe pri nas velike,« je dejala Prevolnik Rupel. Direktorica bolnišnice doc. dr. Milena Kramar Zupan je dodala, da je obnova zelo zahtevna, ker gre za spomeniško zaščiteno stavbo, in da se pojavlja kup izzivov.

»Zaradi nepredvidenih situacij smo morali dozidati skoraj vse zgornje nadstropje, a vztrajamo in blizu 70 odstotkov del je že opravljenih. Če ne bo prišlo do večjih zapletov, bodo glavna gradbena dela do konca leta pri koncu in spomladi oz. najkasneje do poletja bo bolnišnica začela delovati,« je napovedala Kramar Zupan.

Zdravniki spet dali soglasja za nadurno delo

Ministrici so pokazali svoje referenčne dejavnosti, kjer so v zadnjem obdobju dosegli največji strokovni napredek: ortopedijo, kardiologijo in oddelek za intenzivno terapijo. Pogovarjali so se o aktualnih temah v zdravstvu.

Zdravniška stavka – ministrica si ni upala napovedati, kdaj bo končana, in je dejala le, da se s Fidesom redno pogajajo - se po besedah direktorice pri njih skoraj ne pozna. Praktično vsi zdravniki so znova podali soglasje za nadurno delo, »tako da delo poteka normalno. Najdaljše čakalne dobe – tudi zaradi pacientov iz drugih regij - so na ortopediji in kardiologiji, a jih zmanjšujemo,« pravi.

Zdravstveni kader nenehen izziv

Kramar Zupanova je povedala še, da groznega pomanjkanja zdravstvenega kadra, zaradi česar bi morali zapirati oddelke ali dejavnosti, nimajo. Problem ostaja urgenca, ker je premalo urgentnih zdravnikov, kar pokrivajo z ostalimi specialisti. Imajo pa v Novem mestu trenutno največji problem z nemedicinskim oz. infrastrukturnim kadrom, Kljub nešteto razpisom ne morejo dobiti npr. snažilke, perice, kuharice, vzdrževalca, računalničarja, računovodjo, ker gre za slabo plačana delovna mesta. Pri zdravnikih pa si pomagajo s kadrom tudi iz dežel bivše Jugoslavije ter z 62 specializanti.