M. Ž.

##IMAGE-3658402##

Da je Temenica, ena najbolj znanih slovenskih ponikalnic, močno zaraščena, da se oži njeno korito, izginjajo mlinski in lehnjakovi pragi, da se vanjo še vedno neposredno stekajo meteorne vode in podobno, že vrsto let opozarjajo ribiči in ljudje, ki živijo ob njej. Ob vsakem močnejšem deževju, ko reka prestopi bregove in poplavlja, postaneta reka in njeno slabo stanje tema razprave na mirnopeškem občinskem svetu.

Tako so domači svetniki ob koncu prejšnjega mandata dali idejo, da bi v času tradicionalne spomladanske čistilne akcije večjo pozornost v sodelovanju z Agencijo RS za urejanje okolja (ARSO), oddelkom območja spodnje Save, in novomeškim podjetjem VGP namenili urejanju vodotoka Temenice na območju občine Mirna Peč. Iz občine je k obema konec lanskega leta tako romal dopis, v katerem so zapisali najbolj nujne ukrepe, ki bi jih bilo treba izvesti na tej ponikalnici za preprečitev nadaljnje škode na vodotoku in posledično tudi v okolju.

»Poleg urejanja vodotoka Temenica – čiščenja brežin in obsekavanja grmičevja in dreves v meji, kot je dovoljeno in lahko ob podaji soglasja in sodelovanja pristojnih služb naredimo sami – smo pozvali k popravilu poškodovane ograje nad ponorom reke pod Goriško vasjo, čiščenju vseh ponorov na območju občine, da bo voda lahko normalno odtekala, in k popravilu dotrajanega in delno porušenega jezu pri mlinu v Dolenjem Podborštu,« je nanizala direktorica občinske uprave Sonja Klemenc Križan. Načrtovane spomladanske akcije urejanja vodotoka sicer ne bodo mogli izpeljati, kot so si želeli, po pojasnilu Roberta Kepe iz ARSA je po zakonu o lovstvu zaradi gnezdenja ptic prepovedana sečnja od marca do avgusta, lahko pa odstranijo posušena drevesa. Tako se bodo akcije, dodaja direktorica, lotili v sodelovanju s pristojnimi službami v septembru. Čiščenje ponorov in predvsem popravilo jezu pa je ARSO uvrstil v svoj program dela za letošnje leto, vendar so odvisni od denarja, ki ga za vzdrževanje dobijo od države, tega pa trenutno ni.

Klemenc Križanova je ob tem opozorila še na en problem, saj na občino prihajajo tudi pritožbe ljudi, da kmetje še vedno perejo cisterne za gnojevko v Temenici, kar pod drobnogled vzame tudi redarka. »Vsako leto imamo dva do tri takšne primere. Žal nekateri še vedno niso povsem osveščeni,« je dejala in dodala, da občina glede na to, da so izrazito kmetijsko območje, spodbuja in sofinancira nakup preparatov za gnojevko in gnojnico, ki zmanjšuje smrad ob polivanju gnojevke po kmetijskih površinah. »Plini, ki se ob tem sproščajo niso v takšnih koncentracijah, da bi bili sicer škodljivi za zdravje, so pa vseeno zelo neprijetni in za prebivalce v okolici velikih kmetij in kmetijskih zemljišč, ki jih polivajo z gnojevko, zelo moteči. Tako smo se tega problema resno lotili v sklopu projekta Ekologija v sodelovanju z novomeškim Kmetijsko-gozdarskim zavodom ter kmetijskima zadrugama Krka in Trebnje. V proračunu letno za sofinanciranje nakupa omenjenih preparatov namenimo od 3.500 do 4.000 evrov,« je še pojasnila.

Članek je iz današnjega Dolenjskega lista.