Danes je božič, praznik Jezusovega rojstva, ki je za veliko nočjo največji krščanski praznik. To je praznik ljubezni, miru, družine in bližine, pa vseeno ga mnogi, zlasti v današnjem potrošniškem času, vse bolj zapolnjujejo z brezglavim nakupovanjem daril, dobre hrane ter z zabavo, bistvo božiča – približati se Bogu in ljudem - pa se izgublja.

»Ljudje smo iskalci. Iščemo srečo, zadovoljstvo, a to pogosto na napačnih mestih. Potrudimo se v tem božičnem času poiskati notranji mir, ki ga prinaša novorojeno Dete, mir, ki ga vsi tako potrebujemo in ga lahko tudi dajemo naprej. Tako postajamo bolj človeški drug do drugega. Za bližnjega si vzemimo čas - kot so se pastirji kljub svojim stiskam prišli poklonit Jezusu in so začutili lepote tiste noči,« nas v predbožičnem času nagovarja generalni vikar Škofije Novo mesto Peter Kokotec.

Prav v adventu, ki je priprava na božič, je za njim dragocena izkušnja spremljanja ostarelega in bolnega sobrata duhovnika, ki ga je zelo obogatila in mu v marsičem dala misliti. Advent in božič je za vse nas lahko spodbuda za razmislek, kaj bi lahko izboljšali pri sebi in kako se približali drugim.

Pozoren do osamljenih, bolnih ...

Kokotec je v prazničnih časih še posebej pozoren do osamljenih, zapuščenih in bolnih, ki jih ni malo tudi v naši okolici. Tako malo je potrebno, da se jih spomnimo, pokličemo, pozdravimo, kakorkoli »dotaknemo« z neko pozornostjo. Sam je na božični dan kot duhovnik v Črnomlju vedno z obiskom razveselil tistih nekaj oskrbovancev varstveno-delovnega centra, ki niso imeli svojih bližnjih in so za praznike ostali sami v zavodu. To so znali ceniti. Ali pa je obiskal kako neverno družino in prav lepo so poklepetali.

Generalni vikar novomeške škofije ima lepe spomine na božič iz otroštva in mladosti. »Na sveti večer je družina skupaj delala jaslice, za katere smo otroci prej nabrali mah, skupaj smo molili in blagoslovili hišo ter šli k polnočnici, nemalokrat peš. Se pa spominjam, da je bil takrat božič še delaven dan in naslednje jutro smo se vsi odpravili bolj zaspani ali v šolo ali v službo,« pripoveduje Peter Kokotec, vesel, da ima še oba starša.

Več o generalnem vikarju novomeške škofije, od kod prihaja, kako je v njem vzniknila odločitev za duhovniški poklic, kje vse je že deloval, itd., si preberite v rubriki Portret tedna v aktualni številki Dolenjskega lista.