J. A., arhiv DL

Na zeleni meji v Rigoncah so policisti sprejeli novo skupino ljudi, ki je prestopila zeleno mejo. Hrvaški varnostni organi so policiste tokrat obvestili, da je v bližino državne meje pripeljal vlak, na katerem je nekaj več kot 1370 migrantov, so sporočili z novomeške PU Novo mesto.

V sprejemnem centru Brežice je bilo dopoldne okoli 2100 migrantov, v začasnem centru Dobova 2400, v novem centru v Dobovi 3900, v Rigoncah pa nekaj več kot 1370. »Okoli 350 tujcev smo prepeljali na območje Mejnega prehoda za mednarodni cestni promet Obrežje, kjer prav tako potekajo policijski postopki,« je dodala Alenka Drenik z novomeške PU in ponovila, da policisti razmere obvladujejo in se ob tako številnem prihodu tujcev trudijo, da jih kar najhitreje namestijo v sprejemne centre v Dobovi in Brežicah, nato pa jih z vlaki in avtobusi preusmerjajo do nastanitvenih in sprejemnih centrov v notranjosti države.

Juncker: Neverjetno je, da moramo države prepričevati, naj se obveščajo o beguncih

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je danes pred evropskimi poslanci pojasnjeval svojo odločitev za sklic nedeljskega vrha o upravljanju begunskega vala na t. i. balkanski poti. Kot je dejal, je komisija morala ukrepati, saj se države same niso mogle dogovoriti o sodelovanju, kar je sicer po njegovem v nasprotju z zdravo pametjo.

"Na zahodnobalkanski poti vidimo begunce v ledenih rekah, kako spijo v dežju in blatu, kmalu bosta to sneg in led. Zima se bliža, šteje vsak dan." In zato je Juncker prevzel pobudo in sklical nedeljski vrh voditeljev nekaterih držav EU in Zahodnega Balkana.

Kot je priznal, bi bilo idealno, če jim vrha ne bi bilo treba sklicati in bi se lahko države o ustreznem upravljanju begunskega toka dogovorile same, a to očitno ni bilo mogoče in v danih okoliščinah je ocenil, da je prav, da jih za mizo zbere on, da rešijo dvostranske in regionalne probleme.

"To, da smo morali sploh imeti ta sestanek, dokazuje, da EU ni v tako dobri formi, kot bi morala biti, da se države niso sposobne same dogovoriti."

Ocenil je sicer, da je bila nedeljska razprava izjemno zahtevna, v njej je bilo tudi slišati izjave in stališča, "ki jih raje ne bi". A vendarle je mini vrh ocenil kot konstruktiven, njegove rezultate oz. dogovore pa kot učinkovite, pragmatične in izvedljive nemudoma - kar se tudi že dogaja.

Med drugim je Hrvaška aktivirala mehanizem EU za civilno zaščito, voditelji so imenovali kontaktne točke in komisija bo že v četrtek organizirala njihov konferenčni klic, v Sloveniji pa bo do konca tedna dodatnih 400 policistov, je spomnil.

Posebej je Juncker izpostavil zavezo voditeljev, da bodo migrantske valove upravljali skupaj in si izmenjevali vse relevantne informacije.

"Prejšnji teden smo bili priča prevažanju beguncev od ene do druge države, kazanju s prstom drug na drugega, državam, ki govorijo druga o drugi, ne pa druga z drugo. To je politika panike. Ustvarja iluzijo rešitve, a v resnici le škodi sosedom in evropski solidarnosti."

Obsodil je politiko "sosed proti sosedu" in pozval k pomoči in sodelovanju med sosednjimi državami. "Prav neverjetno je, da smo morali vložiti toliko napora v to, da smo nekatere naše članice prepričali, naj druge naše članice obveščajo o begunskem toku na meje," je bil kritičen do držav in dodal, da so potrebovali posebno zasedanje za to, kar je v bistvu "osnovna zdrava pamet".

Kot nujen sestavni del upravljanja begunskega toka pa je predsednik komisije izpostavil tudi seznanjanje beguncev z obstoječimi pravili in posledicami tega, da zavračajo registracijo.

J. A., arhiv DL

"Brez registracije ni pravic, tako preprosto je to in begunci to morajo vedeti. Kajti begunci seveda imajo pravice in vedno bom branil te pravice, a begunci, ki prihajajo v Evropo, imajo tudi obveznosti."

Znova tudi ni zamudil priložnosti, da je okrcal ravnanje držav članic, ki se kljub ogromnim izzivom "še naprej le počasi premikajo naprej, medtem ko bi morale teči".

Terjal je, da države izpolnijo obljube, dane septembra, saj jih doslej niso - tako tiste glede preselitve beguncev po EU in t. i. hotspots kot finančne zaveze, poleg tega pa morajo tudi nujno kadrovsko okrepiti agencije EU, kot sta Frontex in EASO.

"Prepad med zavezami in tem, kar je dejansko na mizi, je nujno treba zmanjšati, sicer bomo izgubili vso kredibilnost," je posvaril.

Spomnil je tudi, da niso le sirski begunci tisti, ki iščejo rešitev v Evropi, in države pozval, naj na novembrski vrh EU in Afrike na Malti ne pridejo le "z žepi polnimi obljub", ampak s konkretnimi zavezami za pomoč afriškim partnerjem, ki jih bodo nato tudi dejansko izpolnile.

Poleg tega je znova odločno branil sodelovanje unije s Turčijo pri obvladovanju begunske krize, ki da je nujno, čeprav mu mnogi v EU nasprotujejo zaradi kršitev človekovih pravic in medijske svobode v tej državi. "Če nam je všeč ali ne, s Turčijo moramo sodelovati." Turčija po njegovih besedah potrebuje tri milijarde evrov in je v zameno pripravljena obdržati begunce pri sebi.

Poslance v Strasbourgu je nagovoril tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk - v luči govoric o tem, da se povečuje razkol med njim in Junckerjem in da bi moral biti dejansko Tusk tisti, ki bi sklical nedeljski vrh.

Tusk je pred poslanci opozoril, da je begunska kriza največji izziv pred EU v zadnjih desetletij in ima potencial, da resno preobrazi unijo in vodi v "tektonske spremembe v evropski politiki", ki ne bodo spremembe na bolje. Opozoril je, da se bo položaj še zaostril. Poudaril je, da živimo "v izrednih časih, ki terjajo izredne ukrepe - izredne žrtve in izredno solidarnost".

Begunsko krizo je mogoče rešiti le, če bodo države in institucije EU delovale skupaj, "sicer ne želim niti razmišljati o alternativah", je še nadaljeval Tusk, ki je sicer na prvo mesto v boju proti tej krizi tudi danes izpostavil zaščito zunanjih meja unije.

Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, ki je sodeloval na nedeljskem zasedanju, je danes opozoril, da je bila atmosfera na njem "delno grozljiva". Kot je dejal, je "globoko zaskrbljen". "S skorajšnjim prihodom zime nam grozi humanitarna katastrofa," je posvaril in ocenil, da "zaradi nacionalnih egoizmov trpijo tako begunci kot povezanost EU".

Cerar za ZDF: V begunski krizi moramo pokazati solidarnost

Premier Miro Cerar je danes v pogovoru za jutranji program nemške televizije ZDF ponovil, da morajo evropske države v begunski krizi pokazati solidarnost, vrednoto, na kateri je bila EU zgrajena. Kot je pojasnil, te krize nihče ne more rešiti sam, še posebej ne Slovenija, ki je tranzitna država v Srednji Evropi.

"Okrepiti moramo torej mejni nadzor na zunanjih mejah unije, nato pa moramo sodelovati, da bi upočasnili tok beguncev," je menil.

Kar zadeva Slovenijo, pa moramo po njegovih besedah predvsem določiti vstopne točke za begunce, ki jih morajo sosednje države spoštovati in nas morajo vnaprej obveščati, kdaj bodo prišli begunci in koliko. Krizo pa moramo reševati tudi v državah izvora in zdaj moramo storiti vse, kar lahko, da sklenemo dogovor s Turčijo in omejimo tok beguncev iz te države, je še ocenil Cerar.

"Združeni bomo obstali, razdeljeni bomo propadli," je poudaril in dodal, da Evropa v tej krizi igra najpomembnejšo vlogo.

Po njegovih besedah vemo, da je Nemčija cilj za številne begunce, zato moramo biti z njo solidarni, a obenem mora biti Nemčija še naprej realistična in ne zapreti meja temveč nadaljevati nadzor, kot to počneta Avstrija in Slovenija.

"Treba je upočasniti priliv beguncev na zunanjih mejah," je poudaril in izrazil prepričanje, da moramo storiti vse, kar lahko, da zaščitimo EU. Svet potrebuje Evropo, njeno kulturo in duh, a če zdaj ne bomo pokazali solidarnosti in združili moči, nam ne bo uspelo in nam grozi črn scenarij, je dejal.

Rekel je še, da Slovenija beguncev ne pošilja le skozi državo proti severu. Po njegovem je v Sloveniji trenutno okoli 10.000 ljudi, za katere skrbimo. "A ljudje želijo v Avstrijo, ne moremo jih zadrževati," je poudaril.