Arhiv Lokalno.si

V nedeljo, 25.oktobra 2015, v času pred Vsemi svetimi, sta Ženski odbor SDS s predsednico Alenko Jeraj in Ženski odbor SDS Krško s predsednico mag. Martino Prevejšek počastila spomin in se poklonila zamolčanim žrtvam komunistične revolucije v Posavju.

Dogodek se je pričel s sv. mašo za zamolčane žrtve komunistične revolucije v Posavju, ki jo je daroval duhovnik Janez Turinek. V svoji pridigi je opozoril, da se danes ponavlja zgodba izpred 70 let, ko so se čez Slovenijo vile reke beguncev, ki so bili takrat pobiti, in da Slovenci s svojim ravnanjem z današnjimi begunci opravljamo »popravni izpit iz preteklosti«.

Po sv. maši so se poklonili žrtvam na prikritih grobiščih v Šerbčevem gozdu na Velikem Kamnu ter v Hafnarjevem grabnu pri Brestanici. Zbrane je nagovorila predsednica ŽO SDS Krško mag. Martina Prevejšek, ki se je vsem zahvalila za spoštovanje, ki ga z osebno prisotnostjo izražajo žrtvam, o katerih se desetletja ni smelo govoriti. »V prvih mesecih po koncu 2. svetovne vojne se je namreč na slovenski zemlji izvajal načrten genocid nad ljudmi, ki so bili nasprotniki komunističnega režima, saj so bili na najbolj krut način pobiti in zmetani v tankovske jarke, brezna in jame tisoči Slovencev, Hrvatov in drugih narodov. In o tem grozljivem zločinu, o teh žrtvah, o katerih se 70 let ni smelo govoriti, pričajo številnih prikrita grobišča z njihovimi posmrtnimi ostanki širom Slovenije in tudi v Posavju,« je dejala.

Zbrane je nagovorila tudi predsednica ŽO SDS ga. Alenka Jeraj, ki je prebrala odlomek iz knjige Temna stran Meseca, pisateljice Mimi Malenšek.

O nekaznovanem zločinu nad nasprotniki komunističnega režima v Posavju je zbranim pripovedoval g. Marko Štrovs, raziskovalec povojnih grobišč, ki je opozoril, da so se v prvih povojnih mesecih iz Hrvaške vile reke beguncev skozi Posavje proti Celju in da sta prav v Posavju zato na Mostecu ter v Krakovskem gozdu dve izmed večjih množičnih grobišč, kjer številke žrtev segajo v tisoče, manjša grobišča pa so razposejana v vseh treh posavskih občinah. Seznam najdete na str. 34 in 35 v dokumentu na povezavi http://www.casnik.si/wp-content/uploads/2015/02/PROGRAM-UREJANJA-IN-VARSTVA-PRIKRITIH-GROBISC.pdf. Po podatkih iz arhivskih dokumentov, ki jih je g. Štrovs našel v arhivih v Beogradu in Sloveniji, so povojne poboje opravljale likvidacijske enote KNOJ (Korpus narodne obrambe Jugoslavije). Ker je vojska Jugoslovanske armade, ki je v tistem času prodrla na ozemlje Slovenije, svoje likvidacijske enote pustila v drugih republikah na ozemlju Jugoslavije, so bili v slovenske likvidacijske enote KNOJ-a razporejeni vsi slovenski partizani, razen 14. in 31. divizije (Štrovs 2014, 460).

Svojo pretresljivo družinsko zgodbo o umoru svojega očeta v koncentracijskem taborišču na Rajhenburškem gradu v prvih mesecih po vojni je z zbranimi na grobišču v Hafnarjevem grabnu, kjer naj bi njen oče domnevno našel svoje zadnje počivališče, delila tudi ena izmed obiskovalk, domačinka, ki je dejala, da je ta krut zločin zadal srčne rane njihovi družini, rane, ki se niso zacelile vse do danes in da zaradi njih trpijo še vse naslednje generacije.

Dostojanstveno in s spoštovanjem, z molitvijo, blagoslovom grobišč, s cvetjem ter plamenom upanja so obeležili dan, ki naj bo žrtvam v spomin in vsem živim v opomin, da se takšne tragedije ne zgodijo nikoli več.