FOTO: Povzpeli smo se na Snežnik
Planinska skupina Krka je vabila na starodavnega očaka, ki so ga Latinci imenovali Mons Albius. Vreme ni nič kaj prida kazalo, zato je polovica prjavljenih ostala doma. O, ko bi vedeli, da se vremenarji tudi zmotijo! Tudi žena je rekla: „V takem dežju rineš v hribe?“ Pa se je splačalo.
Dva avta sta veselo regljala po črni, pa beli cesti, zavijala, ovijala in pristala na Sviščakih. Sveže, jasno, v dolini pa megle. Listje je šumelo pod nogami, višje malo stopljenga ledu, vrh pa pobeljen. Ob počitku smo zagledali Kvarner, otoke, morje. Stisk rok na vrhu, v koči prijazna oskrbnika, topel čaj, nekaj besed, pa na drugo polovico poti. Še kar lep makadam, razen tam, kjer gozdu kradejo drevesa in jih vlačijo sem in tja, slovenski narod pa od tega nima koristi, saj so skoraj vso industrijo „osvobodili“, iz tujine pa nam drago prodajajo 'črvojedno'.
Pohecana mladenka nam je postregla z dobro kavo ob starodavnem gradu Schnebergov, Snežniku. Ogledali smo si izvir Malega Obrha, pokramlali z medičarko, ki je že petinpetdeset zvesta enemu možu, in hop po Loški deželi, bogati z jamami. Pozdravili smo dva medveda, v Kočevju pa zavili v gozd, poln skrivnosti, imenovan Kočevski Rog. V partizanskem grobu neznanih borcev so ponorele priče pomorov, malo naprej pa morišča Hrvatov, Slovencev ... Človek, postoj. Si se kaj naučil iz zgodovine, si res cvet stvarstva? Nobena žival kaj takega ne dela! Vsak s svojimi mislimi smo se razšli, a eno nas je družilo, splačalo se je podati na pot.
Ja, Snežnik, Kočevski Rog, ... toliko božjih biserov Slovenije skriva marsikatero skrivnost. Neme priče so kapelice sredi gozdov, jame pa molče sprašujejo vest, kdo si, človek.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
