V sebi nosim ta svet - 80 let Francija Šalija
V soboto zvečer, 3. decembra, sta Kulturno umetniško društvo Straža in Osnovna šola Vavta vas pripravila prireditev z naslovom V sebi nosim ta svet, posvečeno okroglemu življenjskemu jubileju Francija Šalija. Scenarij za prireditev je pripravila Ela Novak Kren. V uvodu se je predstavil Bend Bajta 23. Prireditev, ki ni bila klasična proslava, sta vodila Ela in Robi.
Rdeča nit prireditve je bilo vprašanje: Kdo je ta pesnik? Franci Šali se je rodil v času vojne vihre, odraščal z mamo in očimom, očeta namreč ni poznal. Po končani osnovni šoli je odšel na učiteljišče v Novem mestu, potem pa študiral sociologijo in psihologijo na filozofski fakulteti. Učiteljskemu poklicu se ni posvetil, ker ga je bolj pritegnilo raziskovanje družbe, človeka in sebe.
Metaforično sta voditelja na vprašanje skušala odgovoriti. Med različnimi odgovori so bili tudi tile: Nemo ali glasno opazuje Krka ljubezen za vrati balkona, prijazno sprejme pesnikova sinova, ko zaveslata s kanujem proti jezu, pesnik namreč ve, kanu pri hiši mora biti. Družinica na njenem desnem boku pričaka pesnikove vnuke, spremlja čase njihove vesele brezskrbnosti, kdaj pa začuti slano sled jedkih pesnikovih skrbi. Vnuki jo hodijo obiskovat, ponosno zeleno sosedo, da posluša njihovega veselja žuborenje. Skrb za sinovo zdravje kdaj najde pot v njegov verz.
V programu so sodelovali številni mladi, ki so prebirali Šalijeve pesmi in misli iz številnih njegovih zbirk: Njive, Preja, Usedline, Svinčeni rez, Romarke, Posevek, Nekje je svet, Razodevanja, Hoja, Berač. Nastopajoči: Gregor, Jaša, Eva, Tadej, Val in Brina so prebrali njegov Kronopis iz leta 2018, tri pesmi so interpretirale tri učenke OŠ Vavta vas, pesem, posvečeno ženi, je posredoval Frane Umek. Prebrano je bilo tudi voščilo Vide Stanojević. Pesniku so čestitali in pisali tudi Matjaž Kmecl, Peter Kovačič Peršin, Lev Kreft (ki se je prireditve tudi osebno udeležil). To so vsi njegovi prijatelji in pisci spremnih besed k njegovim pesniškim zbirkam. Zaradi stiske s časom so prebrali le odlomke iz njihovih pozdravnih pisem.
Vmes so bili še glasbeni nastopi. Predstavil se je pevski zbor OŠ Vavta vas pod taktirko zborovodkinje Alenke Gazvoda. Zbor je zapel Šalijevo pesem Nekje je svet, ki jo je uglasbila Brina Kren.
Franci Šali ni samo pesnik, ampak tudi kipar, ki iz lesa kleše podobe. Te so bile razstavljene v avli tamkajšnjega kulturnega doma. Sodelujoči so se simbolno povezali s prejo, s čimer so hoteli sporočiti, da jih pesnikovo ustvarjanje povezuje. Na koncu so vsi nastopajoči izrekli: Hvala za prejo, Franci Šali, dragocena je. Podelili so mu srce iz preje. Povezovalec Robi je o njem povedal tele misli: »Tako pesnik vztrajno hodi svojo pot, ne želi glasnih hval, bolj ga mika, če si kdo med nami vzame čas, prebere, tehta in dojame. Hvaležno sprejema dognanja strokovnjakov, prijateljev in se kdaj prizanesljivo posmehne vsevedom. Zvrstijo se različni pisci spremnih besed. Blagohotno pa jih ocenjujejo tudi prijatelji, ki jih zbirke dosežejo dostikrat še pred izidom. S hvaležnostjo pesnik sprejema vsa mnenja, upošteva jih mnogo, le nazorska drža ostaja jeklena.«
V spremnem besedilu je rojak Janez Dular zapisal: »Kljub temu mu (Krka) ostaja partnerica, ki ji dvori in zaupa, ki ga tolaži in navdihuje, ki mu razpira svoje zeleno srce, on pa še med počitnicami na morju sanjari o njej. Prireditev je privabila številne obiskovalce, ki so nastopajoče in pesnika – jubilanta nagradili z aplavzom. Sledilo je druženje in pogovor s pesnikom ob dobrotah, ki so jih pripravile pridne roke domačink.
