Semanji dan v Knjižnici Brežice z ilustratorko Ano Košir
Deklica Jelka v pravljici Ele Peroci pravi, da je njen dežnik lahko balon, ki včasih poleti visoko, spet drugič pa v širni, domišljijski svet ... Morda se je med otroci, ki so včeraj obiskali sobo iz samih knjig – našo knjižnico – skrivala tudi kakšna deklica z imenom Jelka. Zagotovo pa si upamo trditi, da je prav vsak izmed njih s svojim obiskom v knjižnične prostore prinesel kanček čarobnosti.
Rumeni dežnik je iz Ljubljane pripotoval v Brežice – majhno mesto z velikim srcem. Kot kraj so bile Brežice prvič omenjene leta 1241, in sicer z imenom Rain, kar v nemškem jeziku pomeni obala rečne struge. Reka Sava, ki se tu izliva v Krko, je skozi stoletja tik ob levem bregu svoje struge narekovala pozidavo starega mestnega naselja in mu tako določila tudi ime. Slovensko ime Brežice namreč pomeni mestno naselbino na bregovih reke: breg – bregci – brežci – Brežice.
V zgodovino pa se bodo z včerajšnjim dnem Brežice zapisale tudi kot prvo gostujoče mesto Slovenskega knjižnega sejma. Dogajanje dopoldanskega dela semanjega dne v Brežicah so narekovali in zapisali otroci. Naši bralci prihodnosti.
Želeli smo, da spoznajo nastanek ilustracij in knjig. O tem smo povedali organizatorjem letošnjega že 32. Slovenskega knjižnega sejma in gospodu Martinu Liscu, koordinatorju dogajanja Sejma v gosteh. Naša želja je padla na plodna tla in en, dva, tri … že smo dobili zeleno luč. V goste smo povabili četrtošolce iz osnovnih šol brežiške občine ter ilustratorko Ano Košir.
Slišali smo, da Ana v šoli ni kaj dosti klepetala, saj jo je zanimala večina predmetov. Včasih, ko se je vsaj malo dolgočasila, pa je med poukom risala. Tedaj ji še niti v sanjah ni prišlo na misel, da bi postala ilustratorka. Najprej si je želela postati bolniška sestra, nato stezosledka in potem detektivka. Doma so bili vsi prav navdušeni nad knjigami, zato je Ana prebrala prav vse slikanice in pravljice, ki so izšle. Največja zakladnica pravljic »iz glave« pa je bil njen stric Janez.
Ana nam je povedala, da je njeno šolsko učenje risanja trajalo osem let, sicer pa riše že kar dolgo, četrt stoletja. Najraje ljudi in živali. Njene ilustracije tako mlade bralce nagovarjajo iz zelo brane zbirke Anica, kateri se pogosto pridruži tudi gospod Filodendron, detektiv Oskar, vila Malina, kokoška Slavica, Mihec in drugi. Zvezdogled Dore pa je knjiga, katere avtorica in ilustratorka je prav Ana. Uf, koliko dela je morala imeti, da je hkrati napisala in narisala knjigo! Ji je pa to odlično uspelo.
Zanimivo je tudi to, da ilustratorji pri ustvarjanju uporabljajo štiri barve. Slednje mešajo med seboj in dobivajo nove barve in barvne odtenke. Če dobro pogledamo – otroci so to počeli s posebno lupo – vidimo, da so sličice v knjigah pravzaprav iz nešteto majhnih pik, pikic.
Otroci so sklenili, da bodo še naprej pridno brali in obiskovali knjižnico. Vmes pa tudi kaj naslikali. Ana jim je pokazala trik, kako si z mrežo pomagamo, da majhna sličica postane velika slika.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
