Odprtje prenovljenih prostorov domoznanske zbirke Knjižnice Brežice
Knjižnica Brežice letos obeležuje 70. obletnico delovanja po drugi svetovni vojni. Ob tej priložnosti smo v sodelovanju z Društvom zbirateljev Verigar Brežice izdali jubilejno znamko, ovojnico in žig. Avtor teh unikatov je grafik specialist Leon Zakrajšek.
To, da je knjižnica dočakala zrela leta, pomeni, da je knjižnična dejavnost pomemben dejavnik v kulturi, saj nas izobražuje, vzgaja in duhovno bogati. Najpomembnejša zbirka vsake splošne knjižnice je domoznanska zbirka, ki skrbi, da se ustvarjalnost ohranja iz roda v rod in je dostopna najširši javnosti. Obsega zbiranje, obdelovanje in hranjenje knjižničnega gradiva, vsebinsko ali preko avtorjev povezanega z našo občino. Domoznanska zbirka Knjižnice Brežice v večini pokriva območje občine Brežice.
Ni naključje, da smo za slavnostno odprtje prenovljenih prostorov domoznanske zbirke Knjižnice Brežice izbrali prav 20. april – dan, ko praznujejo slovenske knjige.
Zbrane je uvodoma nagovorila mag. Tea Bemkoč, direktorica Knjižnice Brežice. Dejala je, da se je Knjižnica Brežice v zadnjem desetletju prilagajala hitremu razvoju in sledila potrebam njenih uporabnikov. Z novimi prostori leta 2006 je postala sodobno kulturno in komunikacijsko središče. Za prispevanje finančnih sredstev za nakup nove opreme domoznanske zbirke se je zahvalila Občini Brežice in županu Ivanu Molanu. Občina Brežice z zagotavljanjem pogojev za delovanje knjižnici omogoča, da služi svojim uporabnikom oziroma občankam in občanom.
Direktorica je izpostavila, da je knjižnična zaloga iz začetnih 399 prerasla na današnjih 120.000 enot raznovrstnega knjižničnega gradiva. Veseli in ponosni smo, da je Knjižnica Brežice uvrščena na portal najlepših knjižnic Evrope, med občani pa prepoznana kot tretji življenjski prostor.
Novi prostori so nam omogočili, da smo se v Knjižnici Brežice zadnjih deset let obsežneje posvetili programom za najrazličnejše ciljne skupine. Vsi naši uporabniki – ne glede na starost, narodnost in interese – najdejo v knjižnici nešteto možnosti za preživljanje prostega časa, pogovore, ustvarjanje ter širjenje obzorij in besednega zaklada. Nudimo tako bralno kot informacijsko opismenjevanje.
Vloga knjižnice se od tradicionalne izposoje gradiva pomika k uporabi knjižničnih prostorov. Število aktivnih članov se je v zadnjem desetletju zmanjšalo, skoraj dvakratno pa se je povečal fizični obisk. V letu 2005 je Knjižnico Brežice obiskalo 122.884, v preteklem pa 206.821 ljudi. Zlasti se viša virtualni obisk spletnih okolij in elektronskih zbirk podatkov, ki ga knjižnica omogoča z oddaljenim dostopom. Lani nas je s klikanjem spremljalo 288.614 oseb.
Izrazito se je povečala ponudba raznolikih programov za vse starostne skupine. Navajam primerjavo: leta 2005 smo skupno pripravili 127 izvedb knjižne in knjižnične vzgoje za mladino in odrasle, ki se jih je udeležilo 2.445 obiskovalcev, leta 2015 pa se je ta številka povečala za več kot petkrat – izvedli smo 629 izvedb, katerih se je udeležilo 13.735 obiskovalcev. Programe smo obogatili z raznimi delavnicami, tečaji in seminarji. Knjižnične prostore dajemo v uporabo tudi zunanjim uporabnikom. Povezujemo se z vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami ter drugimi kulturnimi in izobraževalnimi ustanovami. Sodelujemo z različnimi društvi v občini Brežice in s knjižnicami v Sloveniji.
Imamo dve kolekciji premičnih zbirk: v Vojašnici Jerneja Molana Cerklje ob Krki in v Osnovni šoli Maksa Pleteršnika Pišece, kjer smo jeseni 2013 avtomatizirali izposojo. Spomladi 2014 smo v vojašnici odprli Mavrično sobo, namenjeno predvsem prireditvenim dejavnostim oziroma izvajanju knjižne in knjižnične vzgoje. Med drugim Knjižnica Brežice zagotavlja prostore tudi knjižnici Fakultete za turizem.
Knjižnica Brežice sledi tehnološkemu razvoju. Na ta veseli dan kulture leta 2008 je stekla samostojna izposoja gradiva na knjigomatu po sistemu radiofrekvenčne identifikacije. V bližnji prihodnosti želimo uporabnikom omogočiti vračanje gradiva tudi izven delovnega časa knjižnice, in sicer s knjigomatom, ki bo deloval 7 dni na teden, 24 ur na dan.
Direktorica je poudarila, da je Knjižnica Brežice v preteklih sedmih desetletjih razvoja rasla … se razvijala … vzbrstela in se razcvetela. Popje, ki se je odprlo, bomo negovali tudi v novo opremljeni domoznanski zbirki. Do sedaj smo domoznansko gradivo zbirali, ga nekaj tudi obdelali, zdaj pa sledi načrtno razvijanje te dejavnosti. Podatke, ki si jih je Savica Zorko ročno izpisovala na listke, bomo digitalizirali in jih shranili. Za nas in naše zanamce.
Slavnostni govornik na prireditvi, ki smo jo posvetili prvi upraviteljici ljudske knjižnice v Brežicah, je bil Ivan Molan, župan občine Brežice.
V zahodni del slovenskega naselitvenega prostora, od koder je po rodu bila Savica Zorko, nas je s pesmijo popeljala Mihaela Komočar Gorše, učiteljica na Oddelku za petje Glasbene šole Brežice. Z verzi iz pesmi Ivana Minattija, Savici posebej ljubega pesnika, nas je razvajal Luka Pesjak, dijak Gimnazije Brežice.
Kulturno društvo Pleteršnikova domačija Pišece je domoznanski zbirki Knjižnice Brežice podarila dva zvezka originalnega Pleteršnikovega Slovensko-nemškega slovarja. Dragoceno zapuščino je predal Martin Dušič, predsednik Društva za varovanje maternega jezika, naravne in kulturne dediščine Maks Pleteršnik Pišece.
Ivan Molan, župan občine Brežice, je domoznanski zbirki Knjižnice Brežice izročil tretji album štajerskih vedut z naslovom Slovenještajerske vedute Carla Reicherta, v katerih najdemo vedute gradov Bizeljsko, Brežice in Pišece.
Mag. Tea Bemkoč se je zahvalila za pomembno obogatitev domoznanske zbirke Knjižnice Brežice ter dodala, da smo v knjižnici ponosni na vsakega, ki oblikuje domače gnezdo naše kulture, kajti ni vseeno, kako so spletene besede. Domoznanstvo je srce knjižnice in vsako novo delo v okviru domoznanske zbirke knjižnici in kraju prinaša poseben utrip. Dobro sodelovanje med knjižnico in domačimi avtorji je podobno harmoniji med knjigo in bralci. Takšno povezovanje pa vsekakor vodi k boljši prepoznavnosti naše lokalne kulture.
Prenovljene prostore domoznanske zbirke Knjižnice Brežice sta odprla Ivan Molan, župan občine Brežice, in mag. Tea Bemkoč, direktorica Knjižnice Brežice, ki je zbrane povabila, naj se njihove poti stečejo v Knjižnico Brežice tudi 11. oktobra letos, ko bomo s proslavo obeležili 90. rojstni dan našega velikega jezikoslovca in rojaka akademika prof. dr. Jožeta Toporišiča in 70. obletnico delovanja knjižnice po drugi svetovni vojni.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
