Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

V Valvasorjevi knjižnici Krško je gostoval Ivan Sivec, ki je predstavil Samotno divjo rožo, eno svojih zadnjih knjig. Kljub temu, da so zvezde grofov Celjskih del slovenskega grba, Sivec meni, da se pomena in vloge velikih Celjanov danes vendarle premalo zavedamo. Tudi to je bil eden od motivov, da se je lotil obsežne teme o rodbini iz sredine prejšnjega tisočletja, ki je zaznamovala zgodovino naših krajev.

Pri tem je poudaril, da se tako obsežnega podviga, Celjanom je namenil pet knjig, ne bi mogel lotiti, če bi še vedno hodil v službo.

Preberite še ...

· Kulinarika

Odlične ideje, kako porabiti ostanke velikonočne šunke

Polona Brenčič je gosta večera v Valvasorjevi knjižnici Krško predstavila kot enega najbolj plodovitih, pa tudi branih slovenskih avtorjev.

Sivec je na hitro povzel čas in delo Celjskih, njihove vojaške in gospodarske uspehe in zgodovinski spomin nanje. Med pisanjem je namreč preučil več kot sto različnih virov. Ob tem je dobil občutek, da se jim je v zgodovinopisju godila krivica, saj so mnogi kasnejši avtorji povzemali zapise Eneja Silvija Pikolominija, ki da je »bil na začetku tat, morski ropar, brezdelnež, potem pa postal – podobno kot vsi največji lopovi sveta – pravnik«, v zgodovino krščanstva pa se je zapisal kot papež Pij II.

Tovrstno pisanje je ustrezalo in so ga verjetno tudi podpirali Habsburžani, največji tekmeci Celjskih. V dvajsetem stoletju pa je bilo pisanje o tej temi pogosto ideološko obremenjeno, je še povedal Sivec .

V ospredju petkovega večera pa je bila vendarle divja samotna roža, Veronika Deseniška in njen Friderik ter njuna neverjetna ljubezenska zgodba, ki jo je dr. Karel Gržan v spremni besedi označil za »morda najlepšo – vsekakor pa najbolj atraktivno zgodbo ljubezni na Slovenskem.«

Na večeru se je predstavil tudi radeški slikar Jože Barachini, ki je poskrbel za naslovnice Sivčeve pentalogije, njegovi portreti pa so bili na ogled v času prireditve.

Ob koncu je Sivec obiskovalce, ki so napolnili avlo Valvasorjeve knjižnice, povabil k ponovnemu premisleku o zgodovini tistega časa, hkrati pa jih pozval, da tudi v Krškem naredijo več za zavedanje o Celjskih, ki so svoj pečat pustili tudi tu, saj je bil grad Krško eno od pomembnejših bivališč Friderika II.

Galerija

Arhiv Lokalno.si