L. Markelj

S tem vprašanjem je na zadnji seji občinski svetnik Jani Selak (Lista Skupaj za prihodnost) sprožil polemično razpravo, potem ko je nova ravnateljica OŠ Šentjernej Tadeja Strmole podala letno poročilo in v razpravi omenila, da letno v kulturnem centru pripravijo tri prireditve za šolske učence, za najem dvorane pa vsakič plačajo okoli tisoč evrov. »Zagotovo bi prostore v centru več uporabljali, če bi bile cene za nas prijaznejše,« je dejala Strmole.

L. Markelj

Svetnik Žiga Kodelič (Svoboda) je dejal, da po prenovi šola nima več kinodvorane, ki je prej služila za nekatere šolske prireditve, saj je zdaj tam športni kabinet. Tudi v jedilnici ni prireditev. »Skratka, naj občina razmisli, kako šoli pomagati v kulturnem centru,« poziva Kodelič. Župan Jože Simončič pravi, da je občina vedno naklonjena šoli in ji gre na roko, a kar se tiče uporabe kulturnega centra, obstaja veljaven cenik, ki velja za vse in ga je treba spoštovati in je, kot sliši od vseh, tudi zelo ugoden.

Občina sofinancira

»Če gre za javno prireditev, je domačim društvom omogočeno sofinanciranje. Npr. če Šentjernejski oktet povabi na koncert v veliko dvorano, plača za najem okoli 200 evrov, občina pa 800 evrov. To je gotovo zelo ugodno,« je dejal župan in spomnil, da večina šol v novomeški občini prireditve pripravlja v lastnih prostorih in še zdaleč nimajo tako dobrih pogojev kot v Šentjerneju. Nenazadnje pa možnosti dobivajo tudi z ureditvijo nove športne dvorane, v kateri bosta ozvočenje in hlajenje, bo pa treba za vsak dogodek z obiskovalci zaščititi tla, je še povedal župan.

Občinski svetnik Aleš Trbanc (SDS) se je strinjal, da so pogoji najema velike Lesjakove dvorane v kulturnem centru za domača društva odlični in da je cena primerna, »a govorimo za dopoldanski čas od ponedeljka do petka, ko je kulturni center v glavnem prazen in sameva. Zakaj ne bi takrat odprli vrata šoli in vrtcu in bi npr. imeli vaje za predstavo zastonj?«

Predlog bo

Župan je znova zatrdil, da je vse mogoče in da ni proti, ampak potem se bo oglasil še kdo drug, da je prostor prazen in bi imeli tam neki sestanek itn. »Kulturni center mora biti za vse dostopen po enakih pravilih, lahko je tudi zastonj, a to se bo potem videlo tudi v proračunu, saj bodo finančne posledice. Treba je vedeti, da vsaka uporaba prostorov za seboj potegne stroške, od elektrike, čiščenja itn.,« je dejal Simončič in dodal, da če kdo želi spremembe, mora za to podati predlog. »A za zdaj nimam še nobenega«.

Lidija Markelj

Ampak menda ga bo prav kmalu dobil. Jani Selak, ki poudarja, »da je nujno treba podpirati ustvarjalnost mladih in da je najdražji prostor takrat, ko sameva,« zagotavlja, da ga bo podal na naslednji občinski seji. »Zanima me, kako bo kdo glasoval.«

Šola ima dobiček

Županovo razmišljanje je podprl svetnik Jurij Krštinc (Lista za celostni razvoj), ki je dejal, da je stvar jasna – šola ima svoje prostore, ki naj jih uporablja. Če je prireditev javna, pa je s sofinanciranjem občine najem dvorane v kulturnem centru res ugoden, »skoraj zastonj«.

Skupaj s podžupanom Andrejem Mikcem (Lista za šentjernejsko dolino) je spomnil, da se šola kot javni zavod ne ukvarja s finančnimi težavami, ima celo presežke. Po besedah ravnateljice je v lanskem letu presežek prihodkov nad odhodki znašal skoraj 73 tisoč evrov.

Kako s cenami

Kako je s cenami najema Lesjakove dvorane v šentjernejskem kulturnem centru Primoža Trubarja, pojasnjuje programska vodja centra Elizabeta Kušljan Gegič. Obstoječi cenik velja že več kot šest let in so ga na občinski seji sprejeli februarja 2020.

Cena uporabe prostorov je v grobem razdeljena na dva dela – komercialni del (polna cena) in nekomercialni del, ki je namenjen javnim zavodom, kulturnim in drugim društvom ter neprofitnim organizacijam, katerih namen je organizacija javne kulturne ali izobraževalne prireditve. V zadnjem primeru Občina Šentjernej sofinancira uporabo dvorane do polne cene, domačinom pripada nekaj višjih subvencij, preostalim – s sedežem zunaj občine – pa nekaj nižjih subvencij.

Cena komercialne uporabe velike dvorane npr. znaša 840 evrov in DDV, nekomercialne uporabe (za uporabnike zunaj šentjernejske občine) 300 evrov in DDV, cena nekomercialne rabe za domačine pa 150 evrov in DDV – pri zadnjih dveh pride v poštev sofinanciranje občine.

Kušljan Gegič pojasni, da so v ceno uporabe velike dvorane všteti tudi uporaba odra, garderobe in sanitarij, osnovna oprema v veliki dvorani, obveščanje javnosti, dva gostitelja, dva garderoberja, prisotnost dežurnega iz kulturnega centra, delo tehnika, tehnična podpora prireditve. Če organizator potrebuje prostor za vajo pred dogodkom, je to všteto v osnovno ceno dvorane, saj jo imajo organizatorji na voljo do osem ur.

Dogodki vse zahtevnejši

"Pri ceni je vse odvisno od zahtevnosti pogodbe, števila udeležencev, tehnične podpore, števila hostes itn. Za zahtevnejše stranke se cena lahko tudi podvoji,« pravi programska vodja in omeni, da se v primeru vstopnic plačuje tudi uporaba platforme MojeKarte, ki je v osnovi 70 evrov in DDV. Pomagajo tudi pri obveščanju in promociji, pri oblikovanju povabil, iskanju gostov, razporeditvi nastopajočih, pripravah scenarijev, scene, da o strokovni tehnični podpori niti ne govorijo.

»Če ima organizator še kakšno pogostitev in z naše strani potrebuje podporo, zaračunamo tudi pomivanje kozarcev, uporabo in pranje prtov oz. kar lahko zagotovimo oz. organiziramo. Samostojne pogostitve mi ne moremo izvesti, za to so zunanji gostinci. Cena je odvisna od odločitve organizatorja, kaj od nas potrebuje,« pove Elizabeta Kušljan Gegič in poudari, da so uporabniki v glavnem zadovoljni s cenami, saj imajo z organizacijo dogodka pri njih veliko strokovno in tehnično podporo.

So pa dogodki danes vse zahtevnejši, »zato je tudi naša podpora močnejša. Če bi primerjali dogodek istega organizatorja zdaj in pred 15 leti, bi bila razlika očitna. Res se vidi napredek in verjamem, da je to deloma tudi zaradi nas,« pove Kušljan Gegič.