Arhiv Dolenjskega lista

A. K., arhiv DL

A. K., arhiv DL

Po šestih letih, kar je na primer trikrat več časa, kot so sprejemali načrta za HE Blanca in Boštanj, državni prostorski načrt (DPN) za brežiško hidroelektrarno še vedno ni sprejet.  Čeprav je tako imenovani super minister Zvonko Černač ob svojem nedavnem obisku v Posavju zagotavljal, da so nerazumljivo dolgim in velikokrat povsem po nepotrebnem zbirokratiziranim postopkom šteti dnevi, pa v praksi temu očitno ni tako.

Projekt izgradnje verige, ki je ocenjen na skoraj 700 milijonov evrov, bi moral biti v skladu z lani sprejetim zakonom o spodnji Savi končan do leta 2016. Omenjen datum pa je zaradi številnih odprtih vprašanj, povezanih tako s soglasjem sosednje Hrvaške, kot z izpolnjevanjem zahtevnih pogojev varovanega območja Nature 2000, pod velikim vprašajem.

"Mislim, da je eden od ključnih problemov nemogoča zakonodaja, ki 30 soglasodajalcem omogoča vedno nove in nove blokade. Ne morem reči, da so namenske, vendar pa je problem, da ne gre le za enkratna soglasja. Gre za soglasje na začetku, v času javne razprave, na koncu, potem pa bomo enako soglasje potrebovali še za projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja," je po današnji seji odbora za hidroelektrarne na spodnji Savi enega izmed ključnih razlogov za zamude pri gradnji spodnjesavske verige elektrarn izpostavil direktor družbe HESS Bogdan Barbič.

Preden bo tekst uredbe o HE Brežice obravnavala vlada, se morajo namreč o DPN-ju izreči vsi nosilci urejanja prostora. Do konca aprila jih je tako od 30 pozitivno mnenje, kjer usklajevanja niso potrebna, podalo le 9, še pet pa je bilo takih, ki so pozitivno mnenje sicer dali, a zahtevajo manjše uskladitve. Najbolj trdovraten oreh bodo tako nedokončana mnenja tistih soglasodajalcev, kjer so potrebna zahtevnejša usklajevanja oziroma dopolnitve gradiv.

Odbor za HE na spodnji Savi je kljub temu danes sprejel sklep, da mora biti uredba o DPN-ju za brežiško hidroelektrarno sprejeta do konca junija, tista za HE Mokrice pa do konca letošnjega leta. Ali so takšni sklepi dejansko realni, pa bo jasno že kmalu. Izkušnje sicer kažejo, da odgovorni v državi sklepov, ki jih predlaga omenjeni odbor, velikokrat ne spoštuje.

To se je ne nazadnje pokazalo že v primeru krške hidroelektrarne, katere gradnja se je zaradi številnih zapletov močno zavlekla. Po prvotnih načrtih bi morala začeti poskusno obratovati že lani, a bodo testiranja možna šele, ko bo končana gradnja akumulacijskega bazena. Energetski del elektrarne je namreč že zaključen, kar pomeni, da je elektrarna praktično "na suhem", vsak mesec več od predvidenega, ko elektrarna ne obratuje, pa je družba Hidroelektrarna na spodnji Savi ob približno pol milijona evrov.