85-letnico sevniškega podjetja Tanin si bodo v sevniški občini in še posebej v Zdravstvenemu domu (ZD) Sevnica zapomnili po izjemnem dobrodelnem dejanju. Ob jubileju Tanina so v podjetju, ki mu gre po več kriznih obdobjih, nazadnje v devetdesetih letih ob izgubi jugoslovanskega trga, v zadnjih letih zelo dobro, namenili 50 tisoč evrov za nakup specialnega reševalnega vozila.

O tem so direktor in največji (več kot 38-odstotni) lastnik Tanina Ivan Mirt, tedanji sevniški župan Kristijan Janc in direktorica ZD Sevnica Vladka Tomšič na sevniškem gradu podpisali pismo o nameri 3. julija - torej na dan, ki je bil kasneje usoden za Janca in še 12 udeležencev Zadnjega spusta po Savi, ki jih je župan povabil tisto popoldne na čolnarjenje.

V petek je direktorica Tomšičeva simbolično prevzela ključe vozila, ki bo še povečal kakovost zdravstvenih storitev v občini in jih predala šoferju rešilca Jožetu Božiču. Drugi reanomobil, nekoliko manjši od starejšega "brata" je skupaj z nadgradnjo oz. opremo stal, po besedah v.d. strokovnega direktorja ZD Sevnica Dušana Senice, okrog 75.000 evrov, manjkajoči denar pa so izbrskali v sevniškem hramu zdravja.

Direktor Tanina Mirt je na slovesnosti ob 85-letnici, ki so se je v sevniški kulturni dvorani udeležili tudi številni poslovni partnerji iz tujine in sevniški politiki, nanizal razvojno pot bivšega Jugotanina in jo na koncu podkrepil še s filmom.

Najstarejši Sevničani pomnijo, da je bil že v stari Jugoslaviji privilegij delati v tedaj najbolje stoječem sevniškem podjetju Jugotaninu, kajti njen prvi lastnik, Francoz Rey, je svoje zaposlene zelo dobro plačeval, izkazal pa se je tudi s pretanjenim socialnim čutom.

Tanin s 150 zaposlenimi je lani dosegel 14,1 milijonov evrov prihodkov, letos pa načrtujejo 15,9 milijonov evrov realizacije. Kot je povedal Mirt navkljub globalni finančni krizi ne bodo spreminjali načrtov, ki še nadalje predvidevajo visoko rast - iskali bodo pač nove tržne niše.

To jim omogoča zelo dobro sodelovanje s fakultetami pri nas in drugje po Evropi, saj s pomočjo znanstvenikov prenašajo določena teoretična dognanja v proizvodnjo. Poudariti pa je potrebno tudi veliko pozornost raziskovalni dejavnosti znotraj podjetja, s katero se ukvarja kar 10 sodelavcev. To sicer ni bazična raziskovalna dejavnost, ki si je tako majhen kolektiv tudi ne bi mogel privoščiti, pač gre tudi za ustvarjanje ugodne klime za inovacij.

V zadnjih petih letih je Tanin v ekološko sanacijo vložil 5 milijonov evrov. Zdaj že koristno predelajo vso tehnološko vodo in iz nje pridobivajo natrijev acetat, ki ga uspešno tržijo. Iz Tanina, ki se zaveda, da mora v mestu poskrbeti tudi za čisto okolje, ne smrdi več kot nekoč, saj nadzirajo tudi izpuste v zrak.

Potrebno energijo pridobivajo izključno z biomaso in ustvarjajo tudi presežke električne energije, tako da po besedah direktorja tudi pri tem vidijo neko tržno nišo. Je pa Mirt malce kritiziral obstoječo normativno ureditev pri nas, ki ne spodbuja dovolj tovrstnih vlaganj, sploh v primerjavi z nekaterimi sosednjimi državami, denimo v Italiji, kjer je stimulacija kar petkrat višja.

Kot je povedal gospodarski minister Andrej Vizjak, je morda pričakovati večje spodbude, če bi Tanin presežke ustvarjene energije usmerjal v ogrevanje mesta in bi tu našli sinergijo. Vizjak je pohvalil odnos podjetja do lokalne skupnosti in menil, da bi lahko bil vzor še za druga uspešna podjetja.

Direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je Mirtu za uspešno vodenje podelil posebno priznanje in izrazil prepričanje, da bo Tanin dobil v Sloveniji še več posnemovalcev, saj bodo le ti kos vse težjim tržnim razmeram.

Sevniški podžupan Srečko Ocvirk je Mirtu podaril umetniško sliko, izrazil pa je zadovoljstvo, da ima Tanin desetkrat več raziskovalcev, kot je slovensko povprečje.

Predsednik Nadzornega sveta Tanina, dr. Andro Ocvirk (z 12,88 odst. drugi največji lastnik Tanina) pa je poudaril pomen dobre blagovne znamke za uspeh podjetja, kar vse bolj uspeva Taninu tudi na prostranem kitajskem trgu. Ponazoril je svojo izkušnjo, kako na Kitajskem še v sedemdesetih letih nihče ni vedel za Jugoslavijo, slišali pa so za Iskro…

S simboličnimi darili so se Taninu zahvalili za dobro sodelovanje poslovni partnerji iz Madžarske, Hrvaške, Slovenije in Biotehniške fakultete v Ljubljani.