Lidija Markelj

##IMAGE-3702424##

Kmetijski svetovalci so za kmetovalce pripravili napotke, kako ravnati, ko se voda umakne s poplavljenih travnikov, njiv, hlevov, skladišč …

Ob vsej škodi, ki je nastala zaradi poplav, so kmetje pred odločitvijo, kaj storiti s kmetijskimi površinami in pridelki, ki jih je zalila voda. Zaposleni v javni službi kmetijskega svetovanja so zato pripravili tehnološka navodila za kmetijstvo ob poplavah, katerih namen je poleg pomoči kmetom pri odločitvah tudi prispevati, da škoda zaradi poplav ne bi bila še večja, saj imajo lahko poplave posledice tudi za zdravje živali in ljudi.

Kot nam je v ponedeljek povedala vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na KGZS – Zavod Novo mesto Zdenka Kramar, bo tehnološko navodilo za kmetovalce na poplavljenih območjih dokončno oblikovano in objavljeno na spletnih straneh KGZS do konca tedna. Tehnološka navodila so sicer obsežna, saj zajemajo na primer tudi sanacije objektov za živali po poplavi, v tem prispevku pa smo povzeli tista, ki se nanašajo na hrano za živino, poljščine in na vrtnine.

TRAVNIKI IN PAŠNIKI

Kot navajajo v priporočilih, lahko glede na količino padavin poplavne vode razumemo kot padavinske (faktor razredčitve), zato v večini primerov na pašnikih in travnikih naj ne bi bilo težav s koliformnimi bakterijami, ki izvirajo iz fekalij. Izjeme so tisti travniki in pašniki, ki so prekriti z blati.

Na poplavljenih površinah, na katerih je bila voda čista in je hitro odtekla, lahko zato pasemo ali kosimo za sveže. Če je travna ruša velika in močno onesnažena z blatom in s prstjo, je priporočljivo opraviti čistilno košnjo, travne ostanke pa odpeljati na kompostni kup oz. jih odstraniti, če je bila voda onesnažena s fekalijami, z olji, nafto in s podobnimi snovmi. Ob nižji travi in manjši onesnaženosti jo je mogoče tudi zmulčiti in počakati, da travna ruša ponovno zraste, če jo siliramo, pa je treba pokošeno travno maso raztrositi in silirati dovolj uvelo, saj se tako vpliv onesnaženja močno zmanjša.

Kot pravijo kmetijski svetovalci, izkušnje kažejo, da trava, onesnažena z blatom, ni primerna za siliranje in prehrano živali, za krmo pa tudi ni primerno seno, ki ga je voda zmočila. Zmočeno seno moramo čim prej odstraniti, da ne plesni sicer suho seno in da preprečimo samovžige sena. Mokrega sena ne smemo sušiti v prevetrovalnih napravah. Skladiščeno seno, za katero obstaja možnost, da se je zmočilo ali je bilo dlje časa izpostavljeno vlagi, vsak dan nadzorujemo in merimo temperaturo. Če izmerjena temperatura preseže 35 ºC, je treba seno odstraniti. Poplavljeno seno tudi ni neprimerno za nastiljanje.

SILOSI IN BALE

Kakovost krme v silosih, ki so bili poplavljeni, je slabša. Odprt silos je dovzetnejši za gretje in plesnenje, mogoč pa je tudi vnos patogenih mikrobov. Iz silosov, v katere je vdrla voda, odstranimo zmočeno silažo, če je to le mogoče. Če je koritasti silos poplavila voda samo do neke višine, bomo mokro silažo odstranjevali sproti. Silaža, ki jo je zmočila onesnažena voda s fekalijami, kar se je lahko zgodilo tudi pri balah, če so bile v celoti potopljene in je onesnažena voda vdrla v balo, ni uporabna za krmljenje. Čeprav veliko ljudi misli, da folija bale varuje tudi proti vdoru vode, tega po izkušnjah, kot pravijo strokovnjaki, ne bi mogli potrditi. Delno poplavljene bale pa ločimo od drugih in jih pred krmljenjem skrbno pregledamo, da se niso začeli procesi gnitja.

SANACIJA POPLAVLJENE KRME

Glede krme velja, da se bodo posledice poplav pokazale še pozneje v obliki plesnivosti in drugega kvarjenja. Veliko manjša gospodarska škoda bo, če sumljivo krmo zavržemo, kot pa da z njo tvegamo, da živali zbolijo ali celo poginejo. Čim hitreje in nemudoma je treba iz krme odstraniti vlago. Od hitrosti sušenja je odvisno, koliko krme boste morali uničiti.

Plesniva voluminozna krma povzroča resne rejske težave (zvrgavanje, slabi prirasti, okužbe proizvodov …), zato moramo krmo čim prej razgrniti, in če se le da, ponovno osušiti. Tudi pri žitih in močnih krmilih, pri katerih ločimo mokri del krme od suhega, tako da v suhem delu ni nič mokrega, skušamo mokra krmila posušiti tako, da jih razgrnemo. Če se krmila ne da posušiti in so že plesniva ali če je bila voda, ki je poplavila krmila, pomešana s fekalijami ali z drugimi nevarnimi snovmi, jih zavržemo. Pri nekaj dneh namočenih, prej suhih zrnih žit lahko pride v skladiščih do kalitve in s tem v neprezračenih skladiščih do velike nevarnosti zastrupitve ljudi z ogljikovim dioksidom.

Krmo je po zakonodaji prepovedano mešati z neonesnaženim krmilom, da bi se dosegel učinek razredčitve. Za krmo, ki je navidezno dobra in jo je zelo veliko, svetujejo, da naredite analizo na prisotne plesni, ki jo izvaja Fakulteta za veterinarstvo v Ljubljani.

POLJŠČINE

Za posevke kultur (trave, žita, oljna ogrščica …), na katerih stoji voda več kot štiri dni, je velika verjetnost, da bodo popolnoma uničeni in jih bo treba ponovno zasejati. Za nadaljevanje kmetijske pridelave na poplavljenih površinah je predpogoj, da se jih očisti mulja, vej in druge nesnage, ki jo je prinesla voda.

Poljski pridelki na popolnoma poplavljenih njivah in v poplavljenih skladiščih so lahko neprimerni za prehrano ljudi in živali. Na to moramo paziti predvsem, če so bila v bližini odlagališča odpadkov ali če so se po teh prostorih in njivah razlile fekalije, odpadna olja, kurilno olje, ostanki FFS itn.

Kar zadeva krompir, ga je treba z njiv pospraviti, takoj ko bo mogoče, da se zmanjša gnitje pridelka. Ker bo v poplavljenih skladiščih zelo hitro gnil, ga moramo čim hitreje osušiti in prebrati ter uskladiščiti v suhih hladnih prostorih. Za koruzo predlagajo, da se pospravi v najkrajšem mogočem času, ko bodo agrotehnične razmere omogočale dostop na njive. Siliramo jo čim višje oz. tako, da bo najbolj »umazan« del rastline ostal na njivi. Ne glede na način spravila je treba ostanke rastlin po žetvi dobro zdrobiti in še jeseni zaorati v tla. Koruza, ki je bila izpostavljena poplavam čez storže, ni priporočljiva za prehrano plemenskih svinj zaradi verjetnosti pojava plodnostnih motenj, zato predlagajo, da se taki pridelki uporabijo za potrebe bioplinskih naprav.

Na posevkih oljne ogrščice se bodo težave pojavile tam, kjer je voda ostala več kot štiri dni. Tak posevek običajno propade in potrebno bo čimprejšnje dosejavanje oz. obnova posevkov – za pridelek in ozelenitev. Podobno velja za detelje in deteljno-travne mešanice. Ponovno setev opravimo, takoj ko se tla osušijo in so godna za obdelavo.

VRTNINE

Na poplavljenih površinah, na katerih je voda prekrila posevke zelenjave, je težko ohraniti dobro higiensko prakso, zaradi česar moramo nujno presoditi stanje v posameznem posevku. Če so vrtnine prišle v stik s poplavno voda z vodotoka in v stik z naplavinami ali jih je voda popolnoma preplavila, so skladno z dobro pridelovalno in higiensko prakso pogosto neprimerne za uživanje. Če je njivska površina pod vodo zaradi meteorne vode, ki je precej hitro odtekla (od 2 do 4 dni) in samo, če vemo, da poplavna voda ne vsebuje škodljivih snovi (fekalije, naftni derivati, pesticidi ...) in bodo vrtnine dosegle tehnološko zrelost po daljšem obdobju (po nekaj tednih ali več), jih oskrbujemo do tehnološke zrelosti (npr. komaj sajena listna zelenjava kot radič, kapusnice in endivija, korenovke, čebulnice), preostale vrtnine pa moramo temeljito pregledati in se nato odločati.

V vseh posevkih zelenjave priporočajo, da se začne dela, ko voda odteče in se zemljišče primerno osuši. Če se odločite za nadaljevanje pridelave, priporočajo, da vrtnine preventivno zaščitite z ustreznimi sredstvi za varstvo rastlin proti glivičnim in bakterijskim boleznim ter da jih okopljete, ker so tla po poplavi zelo zbita in ima koreninski sistem premalo zraka. Po potrebi jih tudi foliarno dognojite, sicer pa se o ustreznosti dognojevanja in potreb po hranilih glede na stanje in fenofazo posevka vrtnin posvetujte s strokovnjakom.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista