Čeprav so od ustanovitve kostanjeviške občine, ki je bila pred tem del krške občine, minila že štiri leta, pa sta sosedi šele danes podpisali tako imenovano delitveno bilanco. Po tem, ko so v Kostanjevici dogovor leta 2007 zavrnili, sta namreč obe občini vložili tožbi na Upravno sodišče glede sklepov o ugotovitvi premoženja nasprotne strani.

Sodišče je marca letos odločilo o obeh sporih in tožbama le delno ugodilo, preostanek pa vrnilo občinama v ponovni postopek. Končni dogovor je tako rezultat kompromisa na obeh straneh, čeprav je zanimivo, da se danes podpisana bilanca od tiste, ki jo je bivši kostanjeviški občinski svet zavrnil nekaj let nazaj, razlikuje le malenkostno.

Nerešeno ostaja le vprašanje delitve tako imenovane 7,3 milijona evrov težke jedrske rente, ki jo krška občina letno prejema na račun jedrskih objektov in omejene rabe prostora, Kostanjevičani pa so prepričani, da del tega zneska pripada tudi njim. Kostanjevica na Krki sicer trenutno na račun omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta prejema malo manj kot 100 tisočakov letno.

"Želim, da bomo kot prijatelji in poslovni partnerji dobro sodelovali tudi v prihodnosti," je današnji podpis pogodbe v Mestnem muzeju Krško komentiral kostanjeviški župan Mojmir Pustoslemšek, ki je malce v šali dejal, da so pogajanja na trenutke spominjala na pravo bitko.

In kaj danes podpisani dogovor predvideva?

Preberite še ...

Nepremičnine

Vaši domovi so ogroženi. Kaj lahko storite?

Krška občina kostanjeviški dolguje slabih 326 tisoč evrov, pri čemer mora dobrih 200 tisočakov poravnati najpozneje v dveh mesecih po začetku veljavnosti dogovora, preostanek pa do 30. junija 2012. Največji delež tega zneska predstavljajo vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, dobrih 140 tisočakov pa bodo Krčani svojim sosedom namenili še za poravnavo za dveh večjih investiciji, začetih še v času skupne občine, in sicer tiste v Prekopi ter za urejanje dela Gorjanske ceste.

"Današnji podpis je rezultat številnih dogovorov in usklajevanj, včasih tudi različnih stališč o posameznih stvareh in razumljivo je, da je takšen dogovor zahtevno sprejeti," glavni vzrok za dolgotrajna pogajanja med sosedama vidi krški župan Franc Bogovič.

Občini sta se sporazumeli tudi glede upravljanja oziroma financiranja javnih zavodov. Zdravstveni dom Krško in Lekarno Krško tako še vedno ostajata skupna zavoda, v Kostanjevici pa so se odpovedali soustanoviteljstvu v Valvasorjevi knjižnici Krško, Glasbeni šoli Krško in Osnovni šoli Mihajla Rostoharja Krško. Premoženje v upravljanju navedenih javnih zavodov pa se deli po legi.

Sosedi bosta še naprej s skupnimi močmi financirali tudi Galerijo Božidarja Jakca, kateri krška občina letno nameni 40 tisočakov, kostanjeviška občina pa 100.000 evrov letno.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista