Konjerejci iz vse Slovenije v Šentjerneju
Konj je eden od glavnih razpoznavnih znakov Šentjerneja, zato ni naključje, da ga je Združenje rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme, ki je pri nas najbolj razširjena pasma, že drugo leto zapored izbralo za kraj letošnjega občnega zbora.
To nedeljo so se v polni dvorani Kulturnega centra Primoža Trubarja zbrali konjerejci te pasme iz vse Slovenije, prišli so celo prijatelji iz avstrijske Koroške.
Zbrane je nagovoril župan Radko Luzar, ki podpira ta srečanja v Šentjerneju, saj vidi v njih priložnost za oživitev živinskega sejma. Lani je bil tako na sejmu organiziran dan Slovenskega hladnokrvnega konja, na katerem so izvedli preizkus delovne sposobnosti in dražbo kobil, žrebic in ženskih žrebet. Tudi letos načrtujejo podobne popestritve sejma.
Nov predsednik Združenja rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme Jože Mihelčič, ki prihaja iz Bele krajine, je v nagovoru izpostavil kar nekaj težav združenja, ki sicer izvaja rejski program za pasmo slovenski hladnokrvni konj in skrbi za upravljanje s plemenskimi žrebci, kot stanovska organizacija pa zastopa tudi interese rejcev avtohtonega slovenskega hladnokrvnega konja. Pri tem nemalokrat naletijo na težave s stroko.
Rejci si želijo drugačne odbire plemenskih konj in kot so povedali tudi v Šentjerneju, večina redi konje za prodajo, mnogi so od nje celo življenjsko odvisni. Konje največ prodajo za prehrano, in sicer v Sloveniji in sosednji Italiji, močne potomce in kobile pa imajo za nadaljnjo rejo. Prav pri izvajanju Rejskega programa za rejo slovanskega hladnokrvnega konja so lani dosegli velik napredek. Za vzrejo v žrebetišču, ki ga imajo od leta 2013 v Gornjih Ložinah pri Kočevju pri družina Omerza, imajo sedaj 25 mladih žrebcev.
Kaj z obveznimi veterinarskimi preiskavami?
Na občnem zboru so soglasno sprejeli sklep, da imajo dovolj sprenevedanja, lažnih obljub in raznih pravnih in vsestranskih za lase privlečenih ovir, ki jim jih postavljajo uradniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), predvsem Urada za varno hrano, Nacionalni veterinarski inštitut in veterinarski lobi na Veterinarski fakulteti, in da zahtevajo od ministra Dejana Židana, da se sklepi in obljube s 30. julija lani takoj realizirajo, ali pa se naj takoj pristopi k spremembi Pravilnika o obveznih veterinarskih preiskavah, ki je bila že napovedana, pa potem preklicana.
Kot pravi Mihelčič, so v zvezi z obveznimi veterinarskimi preiskavami žrebcev in glede financiranja, na podlagi katerih so pričakovali ureditev, za katero se zavzemajo in hodijo na različne naslove na MKGP od začetka leta 2013, sklenili že nekaj dogovorov in imenovali dve komisiji. A ti nista mogli sprejeti nobenega sklepa, ker se je zahteval konsenz, ki pa ni bil možen, glede na to, da so na Uradu za varno hrano zavračali kakršnokoli spremembo Pravilnika o obveznih veterinarskih preiskavah licenciranih plemenskih žrebcev, ravno tako tudi na Veterinarski fakulteti in na Nacionalnem veterinarskem inštitutu.
»Preiskave zahtevajo vsi, ki od tega živijo, in tisti, ki jim stroške preiskav plačuje država. Sedanji pravilnik pa ne zajema tudi samcev na kmetiji in tistih, ki se ukvarjajo z ilegalnimi pripusti žrebcev,« pravi Mihelčič in dodaja, da rejcem grozijo veterinarski inšpektorji, nekatere žrebčarje so že obiskali, jim zaprli pripustne postaje in zagrozili z globo štiristo evrov, »vendar to razen nas ne skrbi nikogar«.
Kulturni program na občnem zboru so pripravili mladi folklorniki OŠ Šentjernej z imenom Šentlora.
Več v tiskani izdaji Dolenjskega lista prihodnji teden.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
