Izredna seja Lokalnega partnerstva Brežice
Predsednik brežiškega lokalnega partnerstva (LPB) Stane Preskar je sklical izredno sejo odbora in na njej pod edino točko dnevnega reda zahteval glasovanje o svoji zaupnici, ki jo je dobil soglasno. Poleg članov partnerstva vodstvenega odbora sta bila navzoča tudi direktor Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) Vladislav Krošelj in brežiški župan Ivan Molan. Slednji je ob rob ostrim polemikam, ki so bile povod za iskanje Preskarjeve zaupnice, povedal, da pričakuje od ARAO, da bodo brežiška občina in njeni krajani še naprej imeli možnost sodelovati v neki določeni obliki partnerstva, ki lahko edino zagotavlja določen vir informiranosti.
Kot sedaj kaže, bodo Brežičani od rente dobili okoli 1,6 milijona evrov, medtem ko jih bo kar okoli 7 milijonov ostalo krškemu in približno 600.000 evrov se lahko iz naslova rente zaradi skladišča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) obetajo v občini Sevnica.
Direktor ARAO Krošelj je zbranim pojasnil stališča agencije do lokalne skupnosti tako v Krškem kot v Brežicah. Zavzemal se bo, da bi bili v posameznih odborih vključeni tudi občani, oblikovali naj bi jih v kratkem, a več podrobnosti še ni razkril. Namen ARAO je nedvomno ne izključevati lokalne skupnosti, je dejal Krošelj in deloval precej pomirljivo, saj je Krčanka Janja Špiler, ki je sedaj zaposlena na ARAO, morda s svojimi nekoliko nerodnimi izjavami močno razjezila Preskarja. Sedaj so določeni nesporazumi in povišana temperatura med LPB in ARAO stvar preteklosti.
Podpredsednik LPB Stane Radanovič je v šali predlagal, da bi morda Brežičani začeli pogovore s hrvaško stranjo, da bi odpadke skladiščili v brežiškem delu Vrbine, kajti tako bi tudi slednji dobili veliko višjo rento. Kot je nato pripomnil Krošelj, sta predsednika obeh vlad na zadnjem srečanju na dnevnem redu imela tudi problematiko hrvaškega dela odpadkov, predvideno odlagališče v Krškem pa bo za enkrat sprejemalo le slovenski del odpadkov.
Kakšna bo nova oblika sodelovanja lokalne skupnosti z ARAO, bo pokazal čas, zagotovo bo do določenega sodelovanja moralo bržkone priti, saj je to lahko v interesu ARAO, občine in tudi vseh prebivalcev. Takšni so končno tudi rezultati obširne javnomnenjske ankete v Brežicah. Prebivalci imajo pravico biti obveščeni o dogajanju v jedrskem objektu, če so že neprostovoljno prisiljeni živeti v bližini, kot je povedal Preskar, tako z NEK, kot kaže še z NSRAO in v bližnji prihodnosti verjetno tudi z drugim blokom oz. NEK 2.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
