B. B.

B. B.

B. B.

Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine, Posavska gospodarska zbornica in časnik Dnevnik so ob 20-letnici projekta gospodarskih Gazel včeraj na Otočcu pripravili okroglo mizo z območnimi gospodarstveniki. Ti so se med drugim zavzeli za izboljšanje prometne in druge infrastrukture v regiji kot zagotovila za nadaljnjo rast.

Kot je generalna direktorica Adrie Mobil Sonja Gole povedala za STA, je treba ob razmišljanju o infrastrukturi to dojemati kot širok pojem. Infrastruktura so tudi ustrezno šolstvo in izobraževanje, zdravstvo ter informacijska tehnologija in ne samo prometne povezave.

Glede teh je opozorila na dolenjsko železnico in jo označila za eno žalostnih zgodb. Veliko več bi lahko naredili na tem področju in veliko bolje bi jo lahko izkoristili, je poudarila in dodala, da bi bila glede tega potrebna resna strategija dolgoročnega razvoja.

O cesti tretje razvojne osi je menila, da je ta za Dolenjsko in Belo krajino tisto, kar bo zagotovo približalo bolj odmaknjena območja svetu in regiji omogočilo nadaljnjo rast ter razvoj.

Teme ustrezne infrastrukture se je dotaknil tudi uvodničar srečanja ter direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine Tomaž Kordiš.

Kot je ocenil, so vlaganja v raziskave in razvoj, inovacijska kultura, pametne tovarne, avtomatizacija, robotizacija in digitalizacija procesov ter gradnja proizvodno-logističnih zmogljivosti stalnica regijskega gospodarstva. Regija je tudi vodilna na področju inovacij, po drugi plati pa na področju ključne infrastrukture močno zaostaja.

Na Dolenjskem in v Beli krajini so se namreč zadnji večji državni infrastrukturni projekt končali pred desetimi leti oz. junija 2010. To je bila gradnja dveh manjkajočih odsekov dolenjske avtoceste v skupni dolžini nekaj manj kot 15 kilometrov. Ta podatek pa postane še bolj nerazumljiv ob tem, da so regijske gospodarske družbe v zadnjih devetih letih letne prihodke kljub gospodarski krizi okrepile za dve milijardi evrov, dobiček za 200 milijonov evrov, neto dodana vrednost na zaposlenega pa se je s 46.600 evrov dvignila na 59.660 evrov, je opozoril.

Gospodarske družbe omenjene regije so državi med letoma 2010 in 2019 plačale 374,4 milijona evrov davka iz dobička, "s tem pa smo, lahko rečemo, že plačali tretjo razvojno os na odseku od izvoza Novo mesto do izvoza Maline". V regiji je slaba tudi železniška infrastruktura, potovalni čas z vlakom iz Bele krajine oz. Novega mesta v Ljubljano pa je "popolnoma nekonkurenčen", je še ocenil Kordiš, ki tako kod drugi gospodarstveniki pričakuje, da bo Dars prvi odsek južnega kraka tretje osi od avtocestnega priključka Novo mesto - vzhod do Revoza začel graditi še letos.

Optimizem v zahtevnih časih

Na okrogli mizi so udeleženci - direktorji družb, ki so v preteklosti osvojila naziv dolenjsko-posavske gazele - spregovorili o aktualnih razmerah v njihovih panogah in receptu za prebroditev epidemiološke krize in ohranitev delovnih mest.

Goletova je dejala, da so to vera vase, zaupanje, optimizem in sodelovanje. "Zaupanje v uspeh je pol poti do cilja," je prepričana direktorica Adrie Mobil, kjer proizvodnja spet komaj dohaja naročila, zato so v skupini toliko bolj veseli zaključka prve faze naložbe v povečanje zmogljivosti.

Predsednik Krkine uprave Jože Colarič je dejal, da Krka deluje in posluje povsem normalno in dobavlja svoje izdelke. "Tako delamo, danes in tako bomo delali jutri," je rekel. Stavijo le na lastne sile in krepijo tako proizvodnjo kot prodajo, celotno situacijo pa jemljejo kot nekoliko specifično in gredo naprej.

Direktor šentjernejske družbe L-Tek Elektronika Radko Luzar je menil, da je treba tako kot vedno staviti na lastno znanje in se prilagajati. Najpomembnejše je to, da ima podjetje lastno razvojno ekipo, ki se je sposobna prilagoditi in poiskati nove tržne niše, je dejal.

Direktor krškega Evrosada Boštjan Kozole pa je opozoril na problem zagotavljanja sezonske delovne sile med epidemijo, sicer pa pričakujejo dobro letino, tudi zaradi nedavnih vlaganj v oroševalne in namakalne sisteme.

Rast v primerjavi z lanskim letom kljub spomladanskemu upadu naročil napoveduje tudi Robert Medle, direktor Roletarstva Medle, direktor Metalike Igor Arh pa ob odpovedih naročil za opremljanje križark iščejo nove tržne priložnosti in ob tem vlagajo vlagajo v opremo in kadre.