FOTO: Katrca prišla v mesto in odšla v legendo
Renault 4, po naše Katrca, nekoliko starejši bi ji rekli avto naše mladosti, praznuje petdeset let, odkar so jo v novomeški Industriji motornih vozil, IMV, začeli sestavljati. Na Dolenjskem skoraj ni družine, ki je ne bi imela. Ni jih bilo malo, ki so včeraj obujali spomine na ta praktičen in tudi drugod po svetu izjemno priljubljen avto. V Drgančevju, v prenovljenem Muzeju IMV, je bilo sinoči prav slovesno in marsikatera solzica je stekla po licih tako nekdanjih zaposlenih v IMV kot tudi nekdanjih lastnikov tega kultnega vozila. Le člani Kluba Katra, ki so se sinoči na prizorišče pripeljali s svojimi skrbno negovanimi katrcami, so sijala od veselja in ponosa.
Žal na slovesnost ni bilo nikogar s kulturnega ministrstva. Lahko bi videli, da bi bila njihova podpora temu posebnemu muzeju, ki so ga postavili nekdanji zaposleni v IMV, člani Kluba prijateljev IMV, ki je bil pred leti del prireditev Evropske prestolnice kulture in danes deluje pod strokovnim okriljem Dolenjskega muzeja, upravičena.
Ko so januarja 1973 v Industriji motornih vozil na enem koncu proizvodne dvorane končevali še zadnje zaostale austine, so pod isto streho postavili novo proizvodno linijo za povsod priljubljen renaultov model R4, na kratko quatre. To se izgovori »katr«, kar se je hitro udomačilo kot izvirno slovensko ljubkovalno ime za Katro - Katrca. Prva novomeška je že sredi februarja zapeljala s tekočega traku tovarne avtomobilov v Žabji vasi, je v svoji knjigi Povest o velikanu pod Gorjanci zapisal Marjan Moškon, nekdanji novinar in urednik Dolenjskega lista ter ustanovitelj Televizije Novo mesto, ki sam v IMV ni bil nikoli zaposlen, je pa njegovo zgodovino spremljal tudi po službeni dolžnosti.
Naslednje leto je z IMV-jevih trakov prišlo 9816 katrc in vsako leto so jih naredili več, saj so se prodajale za med. Prišel je model TL in za njim GTL z že spodobno močnim 1100 kubičnim motorjem. A katrco je počasi povozil čas. Pa ne da bi zanjo zmanjkalo kupcev, ti so si jo še želeli, a samo podatek, da je bilo za izdelavo ene katrce treba vložiti 35 uri in 12 minut dela, za Renault 5, petko, za katero so aprila leta 1989 v IMV že začeli postavljati opremo za linijsko proizvodnjo, pa le 20 uri in 12 minut, pove vse. Oblikovalec Georg Gedl je tedaj že risal podobo nove katrce, a do njene posodobitve ni prišlo. Njena proizvodnja je postala predraga in leta 1992 je proizvodno dvorano Revoza zapustila zadnja, uradno 8.135.424 katrca. Od tega jih je bilo v IMV narejenih več kot 575 tisoč. S tem je katrca na tretji najbolj prodajan model avtomobila na svetu.
Da so to zelo pomembne številke, ki so novomeško tovarno postavile tudi na mednarodni zemljevid proizvajalcev avtomobilov, je v svojem nagovoru poudaril tudi predsednik uprave Revoza Jože Bele in dodal, da je ta tovarna do sedaj izdelala že več kot 4,5 milijona vozil ter ob koncu obljubil, da bo Revoz še naprej podpiral prizadevanja Kluba prijateljev IMV in njihovega muzeja.
Predsednik Kluba prijateljev IMV Franc Štupar, ki je vodenje društva prevzel pred desetimi leti, ko je nasledil iniciatorja ustanovitve in prvega predsednika Boža Kočevarja, je opisal pot kluba in Muzeja IMV od zbiranja prvih avtomobilov in prve razstave do sedanje podobe in pri tem izrazil željo in upanje članov, da Dolenjski muzej, ki jim že zdaj veliko pomaga, jih strokovno usmerja in podpira, to še nadgradi: »Naša nadaljnja prioritetna naloga je, da zbirko čim prej prenesemo na upravljanje v Dolenjski muzej, s katerim že vrsto let korektno sodelujemo. Sodelovanje z naše strani bo zagotovljeno tudi v bodoče, vendar s časovno omejitvijo, saj je naše članstvo v zreli dobi.«
V muzeju so ob tej priložnosti pripravili razstavo o katrci, ki jo je po strokovni plati uredil kustos Dolenjskega muzeja Matej Rifelj, osrednji predmet razstave ob panojih z zgodbami novomeške katrce pa je odlično ohranjena in restavrirana katrca Novomeščana Predraga Dobrijevića, izjemnega oblikovalca, ki med drugim riše podobe svetovno znanega izdelovalca modelov Revell.
Ob odprtju sta zbrane nagovorila tudi direktorica Dolenjskega muzeja Jasna Dokl Osolnik in novomeški župan Gregor Macedoni ter oba med drugim izrazila obžalovanje, da kulturno ministrstvo nima posluha za pomembno industrijsko muzejsko zbirko, ki tako še naprej sloni predvsem na delu prostovoljcev. Kljub vabilom na prireditev ni bilo nikogar z ministrstva, kar je milo rečeno - žalostno.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
